Člani Ekonomsko-socialnega sveta nadaljujejo sejo, začeto pretekli teden. Foto: MMC RTV SLO
Člani Ekonomsko-socialnega sveta nadaljujejo sejo, začeto pretekli teden. Foto: MMC RTV SLO
Andrej Vizjak
Andrej Vizjak se zaveda bolečine, ki jo varčevanje povzroča ljudem. Foto: BoBo

V holdingu za upravljanje z državnim premoženjem želijo sindikati pravico do soupravljanja, delodajalci pa bodo najprej počakali na strategijo upravljanja.

Sindikati so na sestanku Ekonomsko-socialnega sveta po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča opozorili, da bi se morala država prej dogovoriti glede strategije gospodarjenja s premoženjem države.

Semolič ostro tudi nasprotuje, da bi se premoženje povezano s pokojninskimi sistemi obravnavalo kot državno premoženje. Zato bi morali po njegovem mnenju zavarovance in sindikate vključiti v nadzor in jim omogočiti soodločanje. Modro zavarovalnico, v kateri so zavarovani javni uslužbenci, bi po njegovem predlogu prenesli na Zpiz.
Smolej: Še kako bomo pozorni
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je glede upravljanja kapitalskih naložb države povedal, da se jim zdi najpomembnejše to, da bo upravljanje pregledno, odgovorno in da bo dosegalo cilje, ki pa jih doslej niso videli. Dodal je, da bodo na strategijo še kako pozorni ter da koncepta ne morejo komentirati, dokler ne vidijo zakona in strategije.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je dejal, da s holdingom ne želijo kakorkoli posegati v pravice, ki jih "posamezni zakon oz. posamezni del premoženja nudi, ampak učinkoviteje upravljati z državnim premoženjem, da bo do teh pravic tudi dejansko prišlo".

Zagotovil je, da bodo že pri nastajanju predloga analizirali ideje sindikatov in se z njimi poskusili usklajevati, je pa tudi možnost, da se v postopku v DZ zahteve upoštevajo prek dopolnil. Vizjak meni, da bi lahko bil predlog zakona na vladi pred počitnicami.
Nižje bodo le nekatere pokojnine
Vizjak se je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta dotaknil tudi napovedanih nižjih izplačil nekaterih pokojnin. Po njegovih besedah država posega v tisti del nadpovprečnih pokojnin, višjih od 622 evrov, ki se izplačuje iz državnega proračuna in ni povezan s plačanimi prispevki v pokojninsko blagajno.

Ob tem je dopustil možnost, da se lahko pri izvajanju določb zgodijo tudi napake. Te bodo v prihodnjih dneh odpravljali in obravnavali tudi vse mejne primere, je obljubil. Na vprašanje, ali je tudi pri zmanjšanju teh plačil časovna meja, pa je minister odgovoril, da je gotovo treba dolgoročno pokojninsko blagajno "očistiti odhodkov, ki nimajo veze s plačanimi prispevki". "In jaz menim, da gre za trajne učinke," je dejal minister.
Vizjak: Boli, ko varčujemo na račun ljudi
Priznal pa je tudi, da mu kot ministru za delo v tem mandatu ni prijetno, ko država posega v pravice ljudi, vendar verjame, da če želimo tej državi dobro na srednji in dolgi rok, moramo konsolidirati javne finance in omejiti odhodke iz državnega proračuna. "In to boli. Kadar to delamo na račun pravic ljudi, to boli," je dejal minister.

26.000 upokojencev je sicer danes prejelo nekoliko nižje pokojnine. Gre za pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe, policijskih vojnih veteranov, žrtev dachavskih procesov in delavcev pri proizvodnji azbesta.
Pri teh je nastal zaplet, saj je Zpiz nekaterim napovedal znižanje pokojnin, čeprav naj bi po zakonu za uravnoteženje javnih financ njihove pokojnine ostale nespremenjene.

A. Č.