V ZSSS-ju opozarjajo, da spremembe dohodnine koristijo zgolj premožnejšim. Foto: BoBo

Glede pokojnin se Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam strinjata, da bi se v sedanjih pogovorih lahko osredotočili na odmerni odstotek in dvojni status upokojenca, ki bi še delal, ne pa tudi na zvišanje upokojitvene starosti.

Generalni sekretar Pergama Aljoša Čeč je dejal, da stanje v pokojninski blagajni končno omogoča pogovor o tem, kar sindikati želijo že dalj časa – zvišanje pokojnin in odmernega odstotka. Pri tem je opozoril, da vladni predlog pri izenačitvi pogojev za ženske in moške prinaša določeno znižanje za ženske, tako da bi moral biti odmerni odstotek določen, kot je za letos.

Zavzemajo se tudi za to, da bi bonus za delo po 40 letih delovne dobe ohranili pri sedanjih štirih odstotkih in ga ne bi znižali na dva odstotka, kot predlaga vlada. Kot je dejal Čeč, je to eden glavnih razlogov za zviševanje upokojitvene starosti in sedanja ugodna gibanja v pokojninski blagajni.

Nasprotujejo dvojnemu statusu upokojencev
Nasprotujejo vladnemu predlogu glede dvojnega statusa upokojencev – da bi posameznik v prvih treh letih vključenosti v zavarovanje za polni delovni čas po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev prejel 50 odstotkov starostne pokojnine, v četrtem in v vseh nadaljnjih letih pa 100 odstotkov starostne pokojnine. To bi namreč pomenilo poseg v temelje našega pokojninskega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, je dejal Čeč, saj bi bili prispevki aktivne populacije namenjeni tudi pokojninam tistih, ki bi še ostajali na trgu dela in bi s temi plačili predstavljali nelojalno konkurenco.

V sindikatih menijo, da bi moralo biti morebitno zvišanje upokojitvene starosti za tiste brez 40 let delovne dobe (po predlogu s 65 na 67 let) del celovitega pregleda pokojninskega sistema, ne teh manjših sprememb.

Sindikati proti skrajšanju prejemanja nadomestila
Sindikati glede na rezultate spletne ankete o upokojevanju poudarjajo, da bi morali sprejeti določene ukrepe za podaljšanje aktivnosti na trgu dela, med katerimi bi bili prilagoditev delovnih mest in intenzivnost dela za starejše. "Postaja popolnoma jasno, da je poklicno zdravje pogoj za to, da bi prebivalstvo podaljšalo aktivno dobo," je dejala izvršna sekretarka pri ZSSS-ju Lučka Böhm. Glede predlaganih sprememb za brezposelne so proti predlogu, da se najnižja zavarovalna doba za upravičenost do nadomestila za brezposelnost podaljša z devet na 12 mesecev, saj da ne bo zmanjševal obsega prekarnega dela (kot utemeljuje vlada), ampak bo prekarce postavil v še težji položaj.

Nasprotujejo tudi skrajšanju najdaljšega obdobja prejemanja nadomestila za brezposelne nad 55 let starosti s 25 na 19 mesecev, saj se bo s tem njihov položaj neposredno poslabšal. Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je poudaril, da so se obdobja prejemanja nadomestila vedno spreminjala hkrati z določitvijo odpovednih rokov v zakonu o delovnih razmerjih. Menijo, da bi morali daljšo aktivnost na trgu dela doseči z drugimi ukrepi. Zavzemajo se tudi za ohranitev dodatka za delovno aktivnost.

Zvišanje najnižjega nadomestila za brezposelnost – vlada predlaga zvišanje s 350 evrov bruto (275 evrov neto) na okoli 530 evrov bruto (392 evrov neto), s čimer bi to nadomestilo izenačili z osnovnim zneskom minimalnega dohodka za samsko osebo – se jim zdi glede na zvišanja socialnih transferjev in minimalne plače logično. Opozarjajo pa, da se bo, ker se hkrati ne bo zvišalo tudi najvišje nadomestilo, povečala "zbitost" teh nadomestil in bodo relativno manj odvisna od plače posameznika pred brezposelnostjo.

Podpirajo razbremenitev regresa in nagrad
V ZSSS-ju in Pergamu se prav tako ne strinjajo s predlaganimi spremembami pri dohodnini. Kot je dejala izvršna sekretarka pri ZSSS-ju Andreja Poje, bi imeli s predlaganimi spremembami največ koristi tisti z najvišjimi plačami, ne pa srednji razred, ki da je bil v krizi najbolj na udaru. Dodala je, da kakšnega večjega povečanja porabe ni pričakovati, saj ni predlagana razbremenitev tistih delavcev, ki bi povečanje neto plač dejansko prelili v porabo.

Podpirajo pa načrtovano razbremenitev regresa in nagrad za poslovno uspešnost. Pri tem sicer opozarjajo na previdnost pri določanju višine neobdavčenih prihodkov, da se ne bi pojavili pritiski po znižanju plač in relativnem povečanju deleža variabilnih prihodkov. Podpirajo tudi višjo obdavčitev dohodkov iz kapitala in najemnin ter ohranitev olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj.

V sindikatih pričakujejo, da bodo pogajalske skupine, ki jih bodo za vsako od treh področij – z izjemo regresa, ki ga bodo obravnavali posebej, da bi bile spremembe lahko uveljavljene še letos – oblikovali v okviru ESS-ja, dosegle ustrezen dogovor. Pri tem predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič sicer dvomi, da jim bo pogajanja uspelo končati pred poletjem, kar je kot cilj za obravnavo na vladi omenjala ministrica za delo Ksenija Klampfer.

V OZS-ju nasprotujejo povečanju pravic za brezposelne. Foto: BoBo

OZS: Polna pokojnina za obrtnike, ki še želijo delati
Na napovedane vladne spremembe so se odzvali tudi v OZS-ju, kjer so na upravnem odboru ocenili, da predlagano prejemanje 50-odstotne pokojnine prva tri leta po upokojitvi za obrtnike in podjetnike, ki želijo opravljati dejavnosti, ni sprejemljivo.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je na seji upravnega odbora izpostavil, da so si obrtniki in podjetniki pokojnino prislužili s svojim delom, zato jim pripada v celoti. "To je bila ves čas naša zahteva in pri tem bomo vztrajali," je, kot so sporočili z zbornice, poudaril Meh. Upravni odbor zbornice se je zavzel za to, da upokojeni obrtniki, ki nadaljujejo svojo dejavnost, plačujejo primerne prispevke, in sicer takšne, ki jim omogočajo normalno poslovanje.

OZS nasprotuje povečanju pravic za brezposelne
Člani upravnega odbora OZS-ja so obravnavali tudi druge pokojninske spremembe, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ob tem so opozorili, da mora obstajati varovalka, da lahko delodajalec z delavcem, ki izpolni pogoje za upokojitev, prekine delovno razmerje. Te varovalke namreč v trenutnih predlogih ni. "Člani upravnega odbora OZS-ja še predlagajo, da se odmerni odstotek pri moških in ženskah izenači na 63 odstotkov v roku enega leta, ne v roku šestih let," so izpostavili.

Kritični so tudi do novosti za registrirane brezposelne, predlaganih s spremembo zakona o urejanju trga dela. "Glede na trenutno stanje na trgu dela, kjer se gospodarstvo spopada s hudim pomanjkanjem delovne sile, obrtniki in podjetniki ne podpirajo povečanja pravic oz. ugodnosti za brezposelne," so poudarili.