Foto: BoBo
Foto: BoBo

Tudi zato so organizirali posebno okroglo mizo, namenjeno davkom, konkurenčnosti in produktivnosti. Po opozorilih udeležencev napovedana davčna reforma nikakor ne bi smela predvidevati posegov v socialno državo.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič dvomi, da bo napovedana davčna reforma sploh izpeljana. Kot je dejala, vabila na napovedane pogovore niso prejeli, in vse kaže, da predstavniki zaposlenih očitno niso pomembni pri debatah o davkih. Lidija Jerkič se je odzvala tudi na številne očitke, da se sindikati ne borijo dovolj za višje neto plače. "Ne gre za nerazumevanje ali pa da si ne želimo višjih neto plač, gre za vprašanje, kaj s temi posegi potem storimo," je dejala.

Nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je opozoril na povezavo med davčnim sistemom in socialnimi transferji: "Pri nas se lahko zgodi, da bo delodajalec prišel do delavca in mu dejal, da mu lahko dvigne plačo za 50 evrov, a ga bo slednji prosil, da tega ne stori, ker bo na drugih področjih izgubil več in bo imel na koncu 100 evrov manj." 50 evrov višja plača lahko namreč pomeni uvrstitev v naslednji razred socialnih transferjev, kar pomeni nižje denarne (npr. otroški dodatek) in nedenarne (npr. subvencija vrtca) transferje, to pa na koncu pomeni nižji skupni dohodek iz naslova plače in transferjev.

Kot rešitev Božič predlaga navezavo socialne in davčne politike.

Tudi predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivalšek je do napovedanih sprememb davkov kritičen. "Pristopati k višanju plač na način 'Dajmo znižati davke' je po moje napačno." Namesto tega bi bilo, kot pravi, treba preveriti bruto plače in z njimi doseči rast neto plač.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Rok Spruk pa je spomnil na preveliko obremenitev dela pri nas. "Zato smo že večkrat predlagali, da bi bilo vredno razmisliti o tem, ali bi davčno razbremenitev dela nadomestili z višjo obdavčitvijo končne potrošnje," je dejal. S tem bi se lahko, kot je izračunal Spruk, proračunski prilivi povečali za vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda.