Foto: BoBo
Foto: BoBo
Sorodna novica Šimonka: Padanje industrijske proizvodnje bi moralo prižgati rdeči alarm

Takšna reforma bi v primeru izvedbe gospodarstvu omogočila, da vsaj malo zadiha, je po predstavitvi dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Po njegovih besedah gre za preizkušene metode, ki so v bolj propulzivnih evropskih državah obrodile odlične rezultate. Z njimi bi podjetja ohranila finančno in poslovno kondicijo, če ne izboljšala.

Kaj med drugim predlagajo? Na prvem mestu je uvedba razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače, kar znaša 5500 evrov. Sledijo davčne spodbude pri nagrajevanju zaposlenih in spodbude za rast inovativnih, hitrorastočih podjetij.

Podjetja bi k plačevanju višjih plač spodbudili z razbremenitvami dohodnine. Predlagajo ukinitev petega razreda ali dvig meje za vstop v razred s 74.000 na 100.000 evrov.

Bojan Ivanc. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Bojan Ivanc. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Spremembe pri pokojninah

Glavni ekonomist zbornice Bojan Ivanc je poudaril tudi dvig meje za uporabo davčne olajšave pri varčevanju v drugem pokojninskem stebru z 2600 evrov in 5,9 odstotka bruto plače na 5000 evrov in 10 odstotkov bruto plače ter vzpostavitev tretjega pokojninskega stebra in ugodno davčno obravnavo teh prihrankov.

Drugačna obdavčitev nepremičnin

Izhodišča predloga zajemajo tudi davek na nepremičnine, ki bi bil "bolj sorazmerno" določen za poslovne subjekte; znižanje davka na kapitalski dobiček in dividende s 25 odstotkov na 20 odstotkov (prvih pet let), z 20 odstotkov na 15 odstotkov (5–10 let) in na 10 odstotkov (10–15 let) ter znižanje efektivne obdavčitve od davka od dohodkov pravnih oseb z 19 odstotkov na 15 odstotkov v štirih letih, znižanje stopnje davčnega odtegljaja s 15 odstotkov na 10 odstotkov ter zvišanje olajšave za investiranja s 40 odstotkov na 50 odstotkov.

Ivanc je poudaril, da bi podjetja s takšnim pristopom dosegla višjo rast investicij, ki je potrebna za hitrejšo rast produktivnosti.

Boštjančič opozarja na negotove čase

Minister za finance Klemen Boštjančič je v odzivu dejal, da "smo v negotovih časih, krize prihajajo druga za drugo". "Posledica je tudi specifična makroekonomska situacija," je dejal in poudaril nujnost prestrukturiranja tako gospodarstva kot javne uprave. Krizno obdobje sicer minister vidi kot pravi trenutek za izvedbo nekaterih reform, ki so morda tudi manj všečne.