Gradnja odseka, ki je del primorskega kraka avtocestnega križa, se je začela 22. maja 1970. To je bila prva štiripasovna avtocesta v tedanji Jugoslaviji. Na relaciji, ki je bila takrat s približno 8000 vozili na dan prometno najbolj obremenjena v državi, je skrajšala potovalne čase za skoraj pol ure, saj voznikom ni bilo več treba po ozki ovinkasti cesti med Planino in Postojno.

Gradbišče je bilo razdeljeno na tri dele. Traso med Vrhniko in Logatcem so projektirala in zgradila srbska podjetja Planum, Partizanski put in Mostogradnja. Za odsek med Logatcem in Uncem je bilo zadolženo makedonsko podjetje Mavrovo. Traso Unec–Postojna so projektirala slovenska podjetja Projekt nizke zgradbe Ljubljana, Gradis biro za projektiranje Ljubljana, Tehnogradnja Maribor in Gradis nizke gradnje Maribor. Izvajalec gradbenih del na tem pododseku je bilo združenje GAST, v katerem so sodelovali Slovenija ceste Ljubljana, SGP Primorje Ajdovščina in Gradis Ljubljana.

Zastoji na "kačjih ridah"

Zastoji in nesreče na "kačjih ridah" pri Planini so bili krivi, da so se pred več kot pol stoletja v takratni skupni državi odločili, da bo prav ta del Slovenije dobil prvo avtocesto, je za Prvi poročala Tjaša Škamperle. Marko Milavec iz Planine se tako spominja življenja pred izgradnjo in po njej: "Težava je bila priti čez cesto. Kamion za kamionom, avto za avtom. Konji so noreli, ko smo želeli čez cesto. Zgodilo se je ogromno nesreč, prevrnjenih tovornjakov. Spomnim se banan, pomaranč, borovnic v konzervah. Potem pa, ko so zgradili avtocesto ... Tišina. Gostilne so se zapirale, kar je bilo potem značilno za celotno traso do Senožeč."

Odsek Vrhnika–Postojna je bil projektiran kot štiripasovna avtocesta z odstavnimi pasovi oziroma pasovi za počasni promet. Projektant prve slovenske avtoceste je bil inženir Leo Avanzo. Nadzorni inženir je bil tudi Lado Prah: "Nismo se ukvarjali z umeščanjem v prostor, pogodbe so bile podpisane, izvajalci so bili tam. Naša naloga je bila, da se dela po projektu, v roku in za denar, ki je bil predviden. No, viadukt Verd smo morali podaljšati in pri prebitju Štampetovega mostu se je ta deloma podrl. Sicer pa je vse teklo, kot je bilo predvideno. Še telefona ni bilo, niti delovnih barak na gradbišču na začetku nismo imeli. Delali so tri izmene, non stop. Izvajalci so bili izbrani v duhu bratstva in enotnosti, iz različnih republik torej. Ljudje so hodili gledat, kako se gradi. To je bilo prvič, da se je gradila avtocesta. 32 kilometrov so zgradili v tridesetih mesecih!"

Razstava Slovenka, ti si čudovita!

Muzej novejše zgodovine je jubileju posvetil razstavo in zbornik Slovenika, ti si čudovita! V njem je objavljen bogato fotografsko gradivo, ki prikazuje gradnjo. Pobuda za obeležitev tega jubileja je prišla s terena. Hči enega prvih cestninarjev Alijana Drole je imela doma več predmetov, tudi kovčke za prevažanje denarja in očetovo uniformo, obleko cestninskega delavca. Povezala se je z muzejem, ki je nato zbral pričevanja nekdanjih delavcev na avtocesti.

Marjan Mihelj iz Knežaka je kmalu po odprtju avtoceste delil listke – kartice in računal cestnino v Postojni: "Teh kartic je bilo na začetku 12, za različna vozila in glede na število osovin. Vsakemu si moral dati pravilno kartico iz kabine. Te so bile visoke tri metre, vrata so pozimi zamrzovala. V avtu sem imel obvezno odejo. Na začetku je cestnina za vožnjo med Postojno in Vrhniko stala osem dinarjev. Ko pa sem delal pri obračunu, sem moral denar poravnati, nobenega roba ni smelo biti. Bili smo dober kolektiv. Kakšno soboto smo naredili čistilno akcijo okoli cestninskih kabin. Enkrat smo v okolici posadili drevesa, lipe, smreke, vrbe, orehe. Jaz sem posadil tri lipe, ena še stoji. Včasih še vedno sanjam o delu v kabini."

Mejnik za slovensko politiko

Prva avtocesta je bila pomemben mejnik tudi za slovensko politiko. Glavni pobudnik gradnje je bil izvršni svet socialistične republike Slovenije pod vodstvom Staneta Kavčiča. Zavzemal se je, da bi s pomočjo posojil iz tujine prej zgradili tiste ceste, ki jih potrebuje obstoječe gospodarstvo in so najbolj prometno obremenjene kot tiste v manj razvitih republikah. Ko se je jugoslovanski zvezni izvršni svet odločil drugače, je prišlo do odkritega spora. Slovenskemu vodstvu so v Beogradu očitali nacionalizem. Še pred koncem gradnje avtoceste je moral Kavčič odstopiti.

Sorodna novica 40 let avtoceste Vrhnika-Postojna

Načrt za avtocestni križ izdelali pod Kavčičevo vlado

V času Kavčičeve vlade je republiški cestni sklad izdelal program gradnje avtocest, ki se skoraj v celoti ujema z zdaj obstoječim avtocestnim križem. Po tistem programu naj bi 594 kilometrov cest zgradili do leta 1989. Do osamosvojitve Slovenije je bila uresničena približno tretjina načrta.

Leta 1993 je bila ustanovljena Družba za avtoceste RS (Dars), ki je prevzela v upravljanje obstoječe hitre ceste in bila zadolžena za gradnjo novih. Neprekinjeno avtocesto od Šentilja do Kopra je dokončala leta 2005. Leta 2008 so na to priključili odsek med Mariborom in Pincami na meji z Madžarsko. Pred dvema letoma so začeli graditi severni del t. i. tretje razvojne osi, ki bo povezal severni in jugovzhodni del Slovenije.

Zdaj je v Sloveniji nekaj več kot 600 kilometrov avtocest oziroma hitrih cest.