Lani je bila izrazita rast plač in socialnih prejemkov. Foto: Reuters
Lani je bila izrazita rast plač in socialnih prejemkov. Foto: Reuters

Zasebna poraba bo upadla, predvsem v delih, kjer je potreben neposreden stik med kupcem in ponudnikom storitev oz. prodajalcem (npr. v primeru gostinskih in hotelskih storitev, prevoza ter storitev, povezanih z rekreacijo in kulturo). V primeru različnih scenarijev ob pričakovanju, da se poraba v določenem delu nadomesti s spletnimi nakupi, Banka Slovenije predvideva, da bo ta letos upadla za med 2,4 in devetimi odstotki, najbolj v drugem četrtletju.

Velik bo tudi vpliv na trg dela. Medletni padec zaposlenosti naj bi v odsotnosti ukrepov glede na različne scenarije znašal med 1,8 in 4,7 odstotka, stopnja brezposelnosti pa bi se lahko več kot podvojila. Končni učinki na trg dela bodo odvisni od učinkovitosti predlaganih ukrepov za blaženje posledic krize, ki naj bi znatno znižali stroške dela med trajanjem epidemije in s tem prispevali k ohranitvi delovnih mest.

Glede na različne scenarije bi se cene medletno lahko v povprečju znižale do okoli enega odstotka. Letos bodo rast cen ob strmoglavljenju svetovnih cen nafte večinoma zniževali cenejši energenti, medtem ko bo medletna rast cen hrane še porasla. Ob upadu povpraševanja po storitvah osebne nege in rekreacije, počitniških paketov in nastanitev ter prevoza se bo pomembno znižala tudi osnovna inflacija, predvidevajo v centralni banki.

Lani 0,5 odstotka BDP-ja presežka v javnih financah
Država je lani znova ustvarila presežek v javnih financah. Ta je znašal 260 milijonov evrov ali 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in je bil za 69 milijonov evrov nižji kot predlani. Dolg države se je znižal za 479 milijonov, na 31,744 milijarde evrov ali 66,1 odstotka BDP-ja, je objavil statistični urad.

Lani se je po navedbah statistikov zgodil preobrat v stopnjah rasti. Rast izdatkov je bila s 5,2 odstotka višja od rasti prihodkov s 4,8 odstotka. "Medletna rast prihodkov je bila podobna nominalni rasti BDP-ja pri 4,9 odstotka. Kljub še vedno ugodnim ekonomskim trendom se je v javnih financah že pokazal vpliv umirjanja gospodarske rasti," so zapisali.

V primerjavi z letom 2018, ko je rast prihodkov znašala 7,1 odstotka, so se prilivi v državni proračun lani začeli umirjati. Precej nižji so bili prilivi nedavčnih prihodkov iz udeležbe pri dobičku finančnih družb, v katerih je imela država lastniške deleže. Država je imela lani nominalno prihodke še vedno višje od izdatkov, so pa ti naraščali počasneje od državne porabe, rast je bila 5,2-odstotna.

Stroške plač država povečala za skoraj osem odstotkov
Lani je bila izrazita rast plač in socialnih prejemkov. Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj je država lani stroške plač povečala za 7,9 odstotka ali 399 milijonov evrov, socialne prejemke pa za 5,1 odstotka ali 361 milijonov evrov. Sredstva za zaposlene se intenzivneje povečujejo od leta 2016, socialni prejemki pa od 2017 dalje, so dodali v statističnem uradu.

Primarni izdatki, torej izdatki brez tistih za obresti, so se lani povečali za 1,082 milijarde evrov. Rast je bila šestodstotna in podobna kot v letu 2018.

Država je lani znova najbolje poslovala na osrednji ravni. Presežek je znašal 291 milijonov evrov, kar je 105 milijonov evrov manj kot predlani. Občine so poslovale s primanjkljajem 42 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa so leto 2019 sklenili z minimalnim presežkom 12 milijonov evrov.

Aktivno upravljanje dolga
Slovenija je dolg države znižala na 66,1 odstotka BDP-ja. To se je zgodilo zaradi aktivnega upravljanja dolga. Država je zapadli dolg refinancirala z novimi evrskimi obveznicami po nižjih obrestnih merah, kar je ugodno vplivalo na nadaljnje zniževanje izdatkov za obresti.

Lani je država za stroške obresti namenila 1,7 odstotka BDP-ja ali 821 milijonov evrov. Zaradi portfelja obrestnih zamenjav oz. izvedenih finančnih instrumentov so se lani nekoliko povečale obveznosti iz kratkoročnih posojil, na kar je precej vplivalo lansko gibanje obrestnih mer na finančnih trgih.

Slovenske javne finance so v letu 2018 po revidiranih podatkih statističnega urada ustvarile 330 milijonov evrov presežka oz. 0,7 odstotka BDP-ja. Revidiran primanjkljaj za leto 2017 se je povečal na 21 milijonov evrov, s čimer so bile javne finance izravnane, prej je država imela javnofinančni primanjkljaj.

Ministrstvo za finance je lansko jesen pričakovalo, da bo Slovenija lani ustvarila javnofinančni presežek v vrednosti 0,8 odstotka BDP-ja, javni dolg pa naj bi se znižal na 66,3 odstotka BDP-ja.

Proračun v prvih dveh mesecih z 19,3 milijona evrov primanjkljaja
Prihodki državnega proračuna so se v prvih dveh mesecih leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 7,7 odstotka, na 1,65 milijarde evrov, odhodki pa zmanjšali za 2,3 odstotka, na 1,67 milijarde evrov. Državni proračun je izkazal za 19,3 milijona evrov primanjkljaja, ki je lani v dveh mesecih dosegel 176,1 milijona evrov.

Kot so danes sporočili s finančnega ministrstva, so prilivi iz naslova davčnih prihodkov v dveh mesecih dosegli 1,5 milijarde evrov in bili višji za 4,9 odstotka. Dohodnina se je povečala za 4,3 odstotka, na 239,7 milijona evrov. Relativno nizka rast je predvsem posledica uveljavitve novele zakona o dohodnini. Zaradi razbremenitve dohodkov iz dela na podlagi spremembe dohodninske lestvice, zvišanja splošne olajšave in spremembe mehanizma določitve celotne dodatne splošne olajšave, so se prihodki iz tega naslova znižali.

Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so se povečali za 7,4 odstotka, na 139,6 milijona evrov. "Rast pripisujemo višje obračunanim akontacijam, kar je posledica boljšega poslovanja podjetij v lanskem letu in odmerjene akontacije tega davka za leto 2019," so navedli na ministrstvu. Davek na dodano vrednost je prinesel 704,7 milijona evrov ali za 4,8 odstotka več teh prihodkov.

Prihodki iz naslova pobranih trošarin so znašali 253,9 milijona evrov in so bili višji za 3,6 odstotka. Prihodki od trošarin od energentov in električne energije so se znižali za 1,1 milijona evrov, medtem ko so se prihodki od trošarin od tobaka in tobačnih izdelkov zvišali za 8,7 milijona evrov, prihodki od trošarin od alkohola in alkoholnih pijač pa za 1,2 milijona evrov.

Na odhodkovni strani so se med tekočimi odhodki obveznosti za plačilo plač in prispevkov v opazovanem obdobju zvišale za osem odstotkov, na 232,3 milijona evrov. "To povišanje je v glevnem posledica napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter drugih stroških dela v javnem sektorju," so obrazložili na ministrstvu.

Za 3,5 odstotka so bili višji izdatki za blago in storitve, ki so znašali 106,3 milijona evrov. Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so znašali 173,4 milijona evrov in so bili za 26,5 odstotka nižji, kar je posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem državnega dolga.

V okviru tekočih transferjev je bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom v opazovanem obdobju namenjeno 257 milijonov evrov ali 6,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Med temi so se za osem odstotkov, na 95,6 milijona evrov povečali družinski prejemki in starševska nadomestila ter za 16,5 odstotka, na 73,3 milijona evrov transferji za zagotavljanje socialne varnosti.

Transferji javnim zavodom so znašali 329 milijonov evrov, kar je 9,8 odstotka več kot v istem obdobju lani. "Glavnina povečanja izhaja iz naslova višjih obveznosti za stroške dela, kar je posledica drugega dela zvišanja plač v javnem sektorju," so pojasnili. V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 192,9 milijona evrov ali 2,7 odstotka več.

Obveznost državnega proračuna do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ki je odvisna od razlike med prihodki zavoda iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda, je bila v prvih dveh mesecih letošnjega leta višja za 3,7 milijona evrov. Nekoliko višja obveznost države do ZPIZ-a je predvsem posledica redne uskladitve pokojnin februarja letos.

Vplačila v proračun EU-ja so v tem obdobju znašala 125,6 milijona evrov in so bila glede na isto obdobje lani nižja za 22,9 odstotka. Glavnina znižanja teh izdatkov se nanaša na plačila sredstev v proračun EU-ja iz naslova bruto nacionalnega dohodka, ki so bila nižja za 26,4 odstotka.

Vsi javnofinančni prihodki v konsolidirani bilanci javnega financiranja, ki jo sestavljajo štiri javne blagajne, so v dveh mesecih dosegli 3,16 milijarde evrov in so se v primerjavi s prvima dvema mesecema lani povečali za 7,2 odstotka. Javnofinančni odhodki so se povečali za 4,8 odstotka, na 3,22 milijarde evrov.