Novi koronavirus je svet obrnil na glavo, takšnega šoka gospodarstvo ne pomni. Po pesimističnem scenariju bi lahko slovenski BDP padel za več kot deset odstotkov, kar pomeni, da bi bila kriza hujša kot po zlomu banke Lehman Brothers 2008.  Foto: Reuters
Novi koronavirus je svet obrnil na glavo, takšnega šoka gospodarstvo ne pomni. Po pesimističnem scenariju bi lahko slovenski BDP padel za več kot deset odstotkov, kar pomeni, da bi bila kriza hujša kot po zlomu banke Lehman Brothers 2008. Foto: Reuters

Če se je med finančno krizo 2008 sesuval finančni sektor, je tokrat zaradi epidemije novega koronavirusa najbolj prizadeto realno gospodarstvo, toda posledice bo hitro občutila tudi finančna industrija. Zaradi izrednih ukrepov centralnih bank in vlad bo vsaj v prvih mesecih šok občutno manjši. Kako ocenjujejo vladne ukrepe, kakšne bodo letos izgube bank, kako huda bo recesija in ali se je bati, da bi bilijonska posredovanja centralnih bank lahko dolgoročno prinesla visoko inflacijo, smo vprašali Združenje bank Slovenije. Odgovore je pripravil Kristijan Hvala, vodja področja ekonomike bančnega poslovanja na ZBS-ju. Pogovarjali smo se v ponedeljek, dan, preden je Banka Slovenije napovedala, da naj bi medletni padec slovenskega bruto domačega proizvoda letos znašal med šest in 16 odstotki.

Kristijan Hvala, vodja področja ekonomike bančnega poslovanja na ZBS-ju, meni, da so bili milijardni (oz. celo bilijonski) ukrepi centralnih bank in vlad nujno potrebni in koristni, saj bodo karantenske omejitve v Evropi in ZDA verjetno terjale največji četrtletni upad gospodarske dejavnosti po letu 1933. Foto: MMC RTV SLO
Kristijan Hvala, vodja področja ekonomike bančnega poslovanja na ZBS-ju, meni, da so bili milijardni (oz. celo bilijonski) ukrepi centralnih bank in vlad nujno potrebni in koristni, saj bodo karantenske omejitve v Evropi in ZDA verjetno terjale največji četrtletni upad gospodarske dejavnosti po letu 1933. Foto: MMC RTV SLO

Vlada je sprejela številne ukrepe, ki bodo pomagali gospodarstvu preživeti vsaj prvih nekaj mesecev krize, med njimi je tudi moratorij na odplačilo dolgov. Tudi za banke je to ključen ukrep, brez katerega bi kakšni banki grozil stečaj. Kako ocenjujete ukrepe, bodo tudi banke zaradi njih precej lažje preživele prvi šok?

Zakon bankam nalaga, da brez neupravičenih razlogov podjetjem, zadrugam,društvom, zavodom in, kot omenjeno, tudi fizičnim osebam omogočijo do enoletno zamrznitev plačila obveznosti, ki jih imajo po kreditni pogodbi, sklenjeni z banko. Gre za intervencijski ukrep, ki bi omogočil, da subjekti, ki so se znašli v začasnem likvidnostnem primežu zaradi epidemije koronavirusne bolezni, lažje prebrodijo težave enormnega ali ponekod celo popolnega usiha njihovih denarnih prilivov. Velja opozoriti, da ukrep velja le za banke in hranilnice, ne pa npr. za druge kreditodajalce, kot so lizing družbe in drugi, ter da uvaja samo časovni zamik pri plačilu obveznosti, ki se bodo sicer morale poravnati v celoti po izteku dogovorjenega obdobja moratorija.

Gospodarstvu in bankam v korist sta tudi najnovejša interpretacija tovrstnih moratorijev v pristojnih evropskih regulatornih in nadzornih organih z vidika bonitetne in računovodske obravnave, saj jih praviloma oproščajo striktnih pravil prerazvrščanja v kategorijo slabih posojil, kot tudi z novim vladnim predlogom predvidena četrtinska ali polovična garancija države.

Kristijan Hvala

Vemo, da so podobne in komplementarne (pri nas med drugim npr. možnost odloga plačila davka za čas do dveh let oziroma obročno, če je prišlo do izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije, torej iz utemeljenih razlogov, plačila prispevkov za socialno varnost, začasna zagotovitev temeljnega dohodka, jamstvena shema za odobritev novih posojil podjetjem z garancijo države ipd.) ukrepe za preprečitev najbolj destruktivnih učinkov razsajanja epidemije sprejemale tudi druge države po svetu ter da bi banke v upravičenih primerih tudi same omogočale podobne opustitve posojilnih obveznosti zato, da subjekte, katerih poslovni model je na daljši rok ocenjen kot primeren in vzdržen, ohranijo pri življenju. V tem pogledu sta gospodarstvu in bankam v korist tudi najnovejša interpretacija tovrstnih moratorijev v pristojnih evropskih regulatornih in nadzornih organih z vidika bonitetne in računovodske obravnave, saj jih praviloma oproščajo striktnih pravil prerazvrščanja v kategorijo slabih posojil, kot tudi z novim vladnim predlogom predvidena četrtinska ali polovična garancija države.

Banka Slovenije (levo guverner Boštjan Vasle) je v včeraj objavljeni analizi o vplivu koronavirusa na slovensko gospodarstvo predpostavila tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov. Gospodarstvo se bo skrčilo za od šest do 16 odstotkov. Precej verjetno je, da bo padec BDP-ja hujši kot ob prejšnji krizi. Foto: BoBo
Banka Slovenije (levo guverner Boštjan Vasle) je v včeraj objavljeni analizi o vplivu koronavirusa na slovensko gospodarstvo predpostavila tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov. Gospodarstvo se bo skrčilo za od šest do 16 odstotkov. Precej verjetno je, da bo padec BDP-ja hujši kot ob prejšnji krizi. Foto: BoBo

Kako naj podjetja oz. posamezniki zaprosijo banko za odlog mesečnega obroka? Je veliko birokracije?
Fizična oseba mora na banko nasloviti vlogo v obliki obrazca, ki jo dobi pri svoji banki in v kateri na podlagi resničnih podatkov ustrezno utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti v skladu z veljavno posojilno pogodbo. Pri podjetjih je vloga nekoliko obsežnejša: poslovodstva bodo morala npr. pripraviti še načrt ukrepov za vzpostavitev likvidnosti in banki mesečno poročati. Za čim lažjo operativno izvedbo postopkov bi bilo vsekakor dobrodošlo, da posojilojemalci v vlogi navajajo čim bolj konkretne informacije in dokazila ter na splošno upoštevajo navodila, ki jih banke objavljajo na svojih spletnih straneh. Prav tako, da b se izognili pretiranim konicam, ni potrebe po hitenju z oddajanjem vlog, saj morajo banke obravnavati vsako prejeto vlogo in odobriti odlog plačila obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonsko opredeljeni pogoji.

Banka Slovenije napoveduje globok padec slovenskega BDP-ja

Kratkoročno bodo ukrepi prijeli, toda kako naprej? Recesija je neizogibna in utegne trajati kar nekaj časa. Imate kakšne izračune, kako bodo banke to prestale?
Kot rečeno, so vsi večbilijonski ukrepi fiskalnih in denarnih oblasti po vsem svetu, ki so iz zgodovinske perspektive skoraj nepredstavljivi, namenjeni začasni omilitvi posledic monumentalne svetovne koronakrize na gospodarstvo ter kot taki nujno potrebni in koristni. Vendar je treba poudariti bistveno posebnost te krize, to so realne in povsem konkretne ovire na strani ponudbe, ali če želite, dobave, proizvodnje ter dostave blaga in storitev zaradi eksogenega šoka – smrtonosnega virusa, ob hkratnem znižanju porabe, vse pa se dogaja praktično sočasno po vsem svetu. V tem smislu še tako 'darežljiv' oblastni ukrep lahko posledice zgolj omili, pri odpravljanju vzrokov pa se zdi, da ukrepe usmerjamo, popolnoma upravičeno, v zajezitev epidemije z intervencijsko osamitvijo in zaščito zdravja ljudi (ki so v strogo ekonomskem smislu v vlogi delovne sile in potrošnikov), testiranjem, zagotavljanjem potrebne zaščitne opreme in kapacitet. Ponekod je bila celo z državno prepovedjo ustavljena celotna 'nenujna' proizvodnja, vse to pa nedvomno terja gromozanski gospodarski davek.

Nekateri resni inštituti, kot npr. McKinsey, napovedujejo, da bodo karantenske omejitve v Evropi in ZDA verjetno terjale največji četrtletni upad gospodarske dejavnosti po letu 1933, upad BDP-ja na letni ravni pa bi lahko dosegel celo 40 odstotkov, tako da v tem trenutku res lahko zgolj ugibamo, kako velika bo škoda, kako hiter bo gospodarski odboj, kakšni bodo kazalniki zadolženosti podjetij in nekaterih (že sedaj prezadolženih) držav ter kako bomo reševali njihove težave po tem. Ko govorimo o bankah, je jasno, da je njihova krvna slika odvisna od stanja v gospodarstvu (seveda velja tudi obratno), vsekakor pa je sposobnost, da amortizirajo kakršne koli gospodarske šoke, boljša kot kadar koli prej.

Trenutno banke kljub zaostrenim razmeram in omejitvam, ki so jih sprejele z namenom zaščite svojih zaposlenih in strank, poslujejo normalno.

Kristijan Hvala

Obseg kapitala v naših bankah sedemkrat presega obseg slabih posojil, kar povečuje odpornost bank na trenutni šok, je zatrdil guverner Boštjan Vasle. Menite, da so slovenske banke na krizo pripravljene bolje kot druge evropske finančne ustanove?
Primerjava obsega kapitala z obsegom slabih posojil, ki so trenutno nakopičena v naložbenem portfelju bank, morda niti ni najbolj umestna, saj navaja na zgolj parci

Delnice NLB-ja (tečaj: 37,7 evra) so letos padle za 40 odstotkov, lastniki delnic pa utegnejo ostati brez dividende. Ta je lani znašala 7,13 evra bruto na delnico. Foto: BoBo
Delnice NLB-ja (tečaj: 37,7 evra) so letos padle za 40 odstotkov, lastniki delnic pa utegnejo ostati brez dividende. Ta je lani znašala 7,13 evra bruto na delnico. Foto: BoBo

alen in retrospektiven pogled. Bolj korektno bi bilo verjetno oceniti pripravljenost bank na absorpcijo prihodnjih šokov, tako z vidika kapitala kot tudi dobičkonosnosti in likvidnosti, ki bodo nastali kot posledica razsajanja epidemije. V tem pogledu bodo prednost vsekakor imele banke, ki so v boljšem kapitalskem in likvidnostem položaju ter po teh kazalnikih sodeč, so slovenske banke nad povprečjem v Evropski uniji. Bodo pa na končne učinke vplivali tudi drugi dejavniki, kot npr. razpršenost posojilnega portfelja, delež izpostavljenosti do manj prizadetih panog, operativna pripravljenost bank in gospodarstva ter odzivnost nosilcev ekonomske politike in regulatorja, ki je na evropski ravni sicer pokazal doslej še nevideno mero prožnosti. Trenutno banke kot ponudnice kritične infrastrukture kljub zaostrenim razmeram in omejitvam, ki so jih sprejele za zaščito svojih zaposlenih in strank, poslujejo normalno.

Bi lahko ugibali, kako visoke bi bile lahko letos izgube bank v Sloveniji in kakšne posledice bi to imelo?

Že v vprašanju ste korektno nakazali, da bi šlo za ugibanje, saj v tem trenutku prav nihče od nas ne ve natančno, koliko časa utegnejo trenutne razmere trajati, kako ostri bodo dodatni omejevalni prijemi, kako učinkoviti bodo blažitveni ukrepi in zlasti, kakšne bodo razmere v drugih najpomembnejših svetovnih gospodarstvih. Posledično so naše sposobnosti napovedovanja še toliko bolj omejene, zato bi bila podaja kakršnih koli ocen prezgodnja. Obstaja sicer možnost, da se v primeru optimističnega razpleta dogodkov bančni sektor izgubam celo izogne, vendar se v tem trenutku to žal ne nakazuje kot najverjetnejši scenarij.

Kaj bo z dividendami?
Evropska centralna banka priporoča, da banke vsaj do 1. oktobra ne izplačujejo dividend za lansko in letošnje leto, vse zato, da povečajo njihovo sposobnost za absorbiranje izgub in za posojilno aktivnost, s katero bodo zagotavljale prepotrebno financiranje gospodinjstev ter podjetij. Po prvih ocenah bi s tem evropski bančni sistem pridobil 30 milijard evrov dodatnega kapitala. Podobno odgovorno ravnanje bi pričakovali tudi od drugih gospodarskih subjektov zaradi pritiska na likvidnost, katerega breme bodo v večjem delu prevzeli država in banke. Tudi po vladnem 'megazakonu' je predvideno, da se bodo podjetja, ki jim bodo banke v skladu s prej omenjenim zakonom odobrile odlog plačila posojilnih obveznosti, soočila s prepovedjo izplačila dobička in nagrad za poslovno uspešnost.

Likvidnostni položaj slovenskih bank je ugoden, zato bojazni za izplačila vlog varčevalcev ni, država pa ima vzpostavljeno tudi dodatno varovalno mrežo z zakonsko jamstveno shemo, ki varčevalcem zagotavlja izplačilo njihovih vlog do 100 tisoč evrov. Izrazitega porasta dvigov gotovine ne zaznavamo, tudi sicer uporaba gotovine v razmerah virusne epidemije ni najbolj priporočljiva.

Kristijan Hvala

Nekateri varčevalci se sprašujejo, ali so njihove vloge varne. Kaj jim sporočate? Je bilo v zadnjih tednih opaziti večje dvige z bankomatov?
Likvidnostni položaj slovenskih bank je ugoden, zato bojazni za izplačila vlog varčevalcev ni, država pa ima vzpostavljeno tudi dodatno varovalno mrežo z zakonsko jamstveno shemo, ki varčevalcem zagotavlja izplačilo njihovih vlog do 100 tisoč evrov. Izrazitega porasta dvigov gotovine ne zaznavamo, tudi sicer uporaba gotovine v razmerah virusne epidemije ni najbolj priporočljiva, zato velja uporabljati predvsem plačilne kartice, ob tem pa vsekakor dosledno upoštevati varnostna pravila, ki jih uporabniki prejmemo od svojih bank in na katera opozarjajo tudi potrošniške organizacije, Banka Slovenije in naše združenje. Dejansko v zadnjih tednih opažamo povečano uporabo plačilnih kartic in storitev spletnega naročanja iz prehranskih trgovin, saj se ljudje izogibajo stikom z drugimi in tudi z gotovino.

Kakšne razsežnosti krize sicer pričakujete? Nekateri pravijo, da bo podobno kot med veliko depresijo. Bodo centralne banke in vlade lahko preprečile najhujše?
Napovedi so različne. Umar je popravek svoje pomladanske napovedi objavil prejšnji teden in pri tem poudaril, da bo globina padca bruto domačega proizvoda ključno odvisna od nadaljnjega poteka širjenja epidemije, njenega trajanja ter že sprejetih in nadaljnjih ukrepov. Ob predpostavki, da bodo sedanje zaostrene razmere trajale dva meseca, Umar pričakuje od 6- do 8-odstotni upad BDP-ja, ob tem pa dodaja, da lahko trajnejšo stabilizacijo gospodarskih razmer najverjetneje pričakujemo šele po razvoju in množični uporabi cepiva.

Že prej omenjena raziskava družbe McKinsey omenja, da se v takšnih razmerah poraba (npr. zlasti trajnih in poltrajnih dobrin, v primeru sedanje epidemiološke krize pa so v glavnem ustavljene tudi druge oblike porabe, kot npr. potovalne storitve, prehrana v restavracijah, servisi idr.) lahko zmanjša za približno polovico, kar brez upoštevanja drugotnih učinkov vpliva na upad BDP-ja do 10 odstotkov. Tako se za letošnje drugo četrtletje v ZDA in evropskih državah napoveduje do 30-odstotni padec na letni ravni ter vrnitev na raven pred krizo v zadnjem kvartalu letošnjega oz. prvem kvartalu prihodnjega leta.

Pomisleki glede inflacije, sploh če bi proizvodnja zastala za dlje časa, so lahko upravičeni, vendar gre nosilcem denarne politike zaupati, da bodo, podobno kot ob aktivaciji teh ukrepov, pravočasno in ustrezno reagirali z instrumentarijem, ki bi lahko zajezil neželene stranske učinke,

Kristijan Hvala

V primeru uresničitve neugodnih scenarijev (npr. zaradi nezmožnosti zajezitve eksponentne rasti okužb in posledičnega daljšega trajanja omejevalnih ukrepov) bi bil lahko upad tudi 40-odstoten, kar je več kot med drugo svetovno vojno. Usklajeni odzivi vlade in centralnih bank imajo seveda pri reševanju krize ključno vlogo, in če se v komentarju omejimo na gospodarske ukrepe, lahko rečemo, da so dovolj drzni in glede na resnost razmer primerni ter nujni, vse zato, da zagotovijo čim boljše temelje za čimprejšnje okrevanje po tej nenadni in nepričakovani zamrznitvi gospodarske dejavnosti.

Se morda kljub vsem izrednim ukrepom ECB-ja bojite tudi nove hude dolžniške krize? Se bodo problematične države lahko še naprej zadolževale po trenutnih obrestnih merah, ki so, zgodovinsko gledano, zelo nizke, ali pa bodo pribitki vse višji. Nemčija je ob finančni krizi 2008 kritizirala ECB in nasprotovala politiki kvantitativnega sproščanja in drugim likvidnostnim ukrepom, tokrat pa se zdi, da je pozabila na svoje strahove o morebitnih uničujočih stranskih učinkih, kot je inflacija. Se finančni strokovnjaki ne bojite, da bodo ti ukrepi sčasoma privedli do visoke inflacije, ki jo bo nemogoče brzdati?
Evropska centralna banka je ob tem uničevalnem virusnem pohodu še odločneje stopila v bran evropskega gospodarstva in se zavezala, da bo v okviru svojega mandata storila vse, da ga bodo lahko države evrskega območja prebrodile s čim manjšimi posledicami. Ob prvih znakih povečevanja in razslojevanja pribitkov na državni dolg evrskih držav je ECB naznanil namero o nakupih dodatnih 750 milijard evrov (poleg 120 milijard, ki so bile napovedane že 12. marca) državnih in celo podjetniških zadolžnic ustrezne posojilne kakovosti, ter hkrati izrazil pripravljenost, da trajanje in obseg tovrstnih nakupov poveča, če bi bilo to potrebno.

Vsekakor pa ena temeljnih zagat ostaja, kako bodo države in seveda tudi drugi ekonomski subjekti, sploh tisti, ki so bili visoko zadolženi že pred to epizodo, sposobni servisirati svoje obveznosti po tem. Tudi pomisleki glede inflacije, sploh če bi proizvodnja zastala za dlje časa, so lahko upravičeni, vendar gre nosilcem denarne politike zaupati, da bodo, podobno kot ob aktivaciji teh ukrepov, pravočasno in ustrezno reagirali z instrumentarijem, ki bi lahko zajezil neželene stranske učinke. V tem trenutku se zdi nujno odpravljanje najakutnejših simptomov, o kroničnih težavah in ceni zanje bomo razpravljali po dobljeni bitki.