ECB je preveril NLB in Novo KBM, Banka Slovenije pa manjše banke. Foto: BoBo
ECB je preveril NLB in Novo KBM, Banka Slovenije pa manjše banke. Foto: BoBo

V okviru Evropske centralne banke (ECB) so letos izvedli stresne teste od spodaj navzgor (t. i. bottom-up) v skladu s pristopom in metodologijo Evropskega bančnega organa v pomembnih bankah iz evrskega območja. Vanje sta bili vključeni tudi največji slovenski banki, NLB in Nova KBM. "Rezultati testov nakazujejo, da banke ohranjajo visoko odpornost tudi ob neugodnem scenariju, če bi do njega prišlo," so sporočili s slovenske centralne banke.

Medtem ko so za pomembne banke teste opravili v ECB-ju, so v Banki Sloveniji primerljive stresne teste izvedli za manjše banke in hranilnice, hčere bank v večinski tuji lasti in SID banko. "Rezultati kažejo, da te tako po osnovnem kot po neugodnem scenariju izkazujejo primerno kapitalsko ustreznost. Ugotavljamo, da so banke v zadnjih treh letih znižale raven kreditnega tveganja in izkazovale tudi nižjo izpostavljenost tržnim tveganjem v primerjavi s pomembnimi bankami," so poudarili v Banki Slovenije.

Stanje bank se v zadnjih letih še izboljšuje

BS: Slovenske banke so razmeroma dobro kapitalizirane

Po njihovih ugotovitvah so banke v primerjavi s stresnimi testi v letu 2018 napredovale. Zaradi uspešnega zniževanja nedonosnih izpostavljenosti in omejevanja stroškov poslovanja je bil izhodiščni položaj bank v stresnih testih v povprečju boljši. Letošnji višji padec kapitalskega količnika v primerjavi z letom 2018 je bil predvsem posledica spremenjenih gospodarskih okoliščin, ki so vplivale na postavke neugodnega scenarija. Največji negativni učinki so izhajali iz kreditnega in tržnega tveganja, so povzeli.

NLB in Nova KBM sta izkazovali nekoliko nadpovprečne rezultate, pri čemer je padec količnika kapitalske ustreznosti v neugodnem scenariju predvsem posledica dodatnih izgub iz naslova kreditnega tveganja in nižjih neto obrestnih prihodkov. Banki sta se po padcu količnika kapitalske ustreznosti uvrstili v skupino, v kateri so zaznali padec količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) med tri in 5,99 odstotne točke. V to skupino se je uvrstila večina pomembnih bank, in sicer 39 bank od 89 analiziranih.

Na podlagi izzidov bodo odločali nadzorniki bank

Namen izvedenih stresnih testov je bil ovrednotiti učinek kreditnih, tržnih in operativnih tveganj in tudi tveganj neto obrestnih prihodkov na kapitalsko ustreznost posameznih bank v obdobju od 2021 do 2023 na podlagi osnovnega in neugodnega scenarija. Rezultati bodo tako kot v preteklih letih eden od vhodnih podatkov v proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj pri določitvi napotka o dodatno potrebnem kapitalu.