PwC je raziskavo na svetovni ravni izvedel že 22. Foto: BoBo
Izsledki raziskave PwC med direktorji podjetij:
- Zaupanje v rast organizacij na svetovni ravni v primerjavi z lanskim letom upada, dolgoročne napovedi slovenskih direktorjev so precej pesimistične.
- ZDA, Kitajska in Nemčija ostajajo ključni globalni trgi za rast, čeprav v primerjavi z letom 2018 zaznavajo upad. Za Slovenijo najpomembnejši ostajajo trgi držav nekdanje Jugoslavije, Nemčija in Avstrija.
- Na moč svetovnega gospodarstva in rast organizacij po mnenju večine direktorjev velepodjetij vplivajo trgovinski spori, negotovost politik, geopolitična vprašanja in pomanjkanje usposobljenih delavcev. Slovenske direktorje močno skrbi tudi morebitno povečanje davčne obremenitve.
- Velika večina slovenskih, kot tudi svetovnih gospodarstvenikov, umetni inteligenci v naslednjih letih pripisuje izjemen pomen, pa vendar trenutno ne načrtujejo pobud na področju umetne inteligence.

Večina direktorjev po svetu sicer meni, da se bo gospodarska rast letos izboljšala, a se je kljub temu močno povečal delež tistih, ki menijo, da se bo poslabšala. Še posebej veliko slednjih je v Sloveniji, ki sodi med tradicionalno bolj pesimistične države. V Sloveniji je tako le 13 odstotkov vprašanih direktorjev mnenja, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih izboljšala, 47 odstotkov pa, da se bo poslabšala.

Kljub temu so bili udeleženci okrogle mize, ki je sledila predstavitvi rezultatov najnovejše ankete PwC, zmerno optimistični. Kot je dejal direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš, je dogajanje v avtomobilski industriji dober znanilec prihodnjega stanja, ohlajanje pa da pričakujejo sredi letošnjega leta. Pritrdil mu je izvršni direktor podjetja Akrapovič Uroš Rosa, ki je ocenil, da bo rast ostala, a bo nižja kot doslej.

Ob vseh negotovostih je napovedovanje rasti po besedah izvršne direktorice Združenja Manager Saše Mrak nehvaležno. A ne glede na to bi bilo po njenem mnjenju treba poskrbeti za razbremenitev gospodarstva, ki mora poskrbeti za dvig produktivnosti in dodane vrednosti.

Direktorje skrbi pomanjkanje kvalificiranega kadra

Slovenske direktorje po izsledkih raziskave najbolj skrbita povečana davčna obremenitev in pomanjkanje usposobljene delovne sile. Drugače kot direktorji iz preostalih držav so veliko negotovost pripisali tudi sposobnosti odzivanja na krizo, saj sta trg dela in javne finance v Sloveniji po njihovem mnenju zelo rigidna. Pritoževali so se tudi nad tem, da ima država konkretne predloge za obremenitev gospodarstva, nima pa rešitev za njegovo razbremenitev.

Direktorica Združenja Manager Saša Mrak in izvršni direktor podjetja Akrapovič Uroš Rosa. Foto: BoBo

Najbolj pa slovenske direktorje skrbi pomanjkanje kompetentnih delavcev. "Ključne kadre potrebuješ tako v dobrih kot slabih časih," je ponazoril predsednik uprave banke Sparkasse Andrej Plos. "S pomanjkanjem primerno izobraženega kadra se soočamo že 10 let, v zadnjih letih je to še bolj pereče," je dodal Rosa in pozval k spremembam šolskega sistema na tehniškem področju. Na podobne težave je opozoril Trobiš, ki je opozoril na neprimeren davčni primež ključnega kadra v Sloveniji. "V Sloveniji se glede izobraževalnega sistema odkriva toplo vodo, namesto da bi prenesli preverjen sistem iz drugih držav," je povedal. Podobne ugotovitve je pokazala tudi raziskava. Dejstvu, da je v neki industriji težko najti primerne delavce, je pritrdilo 62 odstotkov globalnih direktorjev in 91 odstotkov slovenskih direktorjev.

"Umetna inteligenca dopolnjuje človeka," je izpostavila direktorica Microsofta Slovenije, Barbara Domicelj. Foto: BoBo

Umetna inteligenca bo spremenila način poslovanja

Raziskava je med drugim potrdila zavedanje direktorjev, da bo umetna inteligenca pomembno spremenila način poslovanja. Da se bo to zgodilo, je ocenilo 85 globalnih in 84 odstotkov slovenskih direktorjev. Kljub temu pa dobra tretjina slovenskih podjetij trenutno ne načrtuje pobud v tej smeri. To po mnenju PwC-ja in generalne direktorice Microsoft Slovenija Barbare Domicelj ni dober znak, zato so pozvali k akciji. "Umetna inteligenca dopolnjuje človeka," je izpostavila Domiceljeva in dodala, da bo četrta industrijska revolucija tako kot vse prejšnje izboljšala kakovost življenja.

"Na eni strani se ljudje bojijo, da jim bo umetna inteligenca vzela delovna mesta, na drugi se soočamo s pomanjkanjem kadra, kar je paradoks," je ocenil izvršni direktor podjetja RoboticsX Peter Boras. A tako on kot Domiceljeva sta se strinjala, da nova revolucija prinaša tudi nova, drugačna delovna mesta.

Pričakuje se ohlajanje gospodarske rasti