Na letošnji licitaciji najvrednejšega lesa je bilo razstavljenih kar 3.700 hlodov. Foto: ZGS/Boris Rantaša

Tudi letos je najvišjo ceno dosegel les gorskega javorja in sicer 9.275 evrov na kubik, najdražji hlod istega drevesa je bil prodan za 15.389 evrov. Les je kupil italijanski kupec, ki proizvaja furnirje najvišje kakovosti. Na mesto licitacije je svoje hlode do 25. januarja 2019 pripeljalo 566 lastnikov. Ponudbe je oddalo 39 kupcev, od tega 18 Slovencev, 10 Avstrijcev, 4 Nemcev, 4 Italijani, 1 madžarski in 2 hrvaška kupca. Vseh hlodov je bilo 3.706, kar skupno predstavlja 3.724 kubičnih metrov lesa.

"Nekemu starejšemu moškemu iz središča Maribora je oreh prerasel hišo. Drevesu so se začele lomiti veje in postalo je nevarno. Moški se je odločil, da drevo poseka. Izvedel je za licitacijo, na kateri mu je oreh uspelo prodati za 3.500 evrov. Les bi sicer šel za drva, ki bi bila vredna le kakih 40 evrov za kubični meter," pripoveduje Jože Mori iz sektorja za ukrepe na Zavodu za gozdove Slovenije. Hlode orehov na licitaciji v Slovenj Gradcu sicer lahko prepoznamo že od daleč, saj so edini, iz katerih štrlijo porezane korenine. Prav les ob korenini oreha je namreč zanimiv za izdelavo puškinih kopit.

Orehov les se uporablja za izdelavo puškinih kopit. Foto: ZGS/Boris Rantaša

"Pred štirimi leti smo imeli javor, ki je kot hišno drevo rasel na kmetiji, v bližini gnoja in je imel ves čas zelo dobre hranilne snovi. A drevo je kot vsako živo bitje, ki enkrat zaključi svoj življenjski ciklus. Lastnik ga je posekal in poslal na licitacijo in dobil zanj 15.000 evrov. Taki primeri so zanimivi," doda Mori in pojasni, da je licitacija lesa, ki je letos potekala že trinajstič, v prvi vrsti namenjena lastnikom gozdov, da lahko čim bolje prodajo svoj les. "Pred licitacijo lastniki sploh niso vedeli, da lahko npr. javor prodajo tudi za 15.000 evrov."

Zdaj je licitacija med lastniki vse bolj priljubljena in v zadnjih letih beležijo že od 200 do 500 prodajalcev, pri čemer gre večinoma za zasebne lastnike, z zadovoljstvom pove Mori. Hkrati doda, da je bilo na letošnji licitaciji prvič nekaj več lesa tudi iz državnih gozdov, nekaj pa so ga, kot vsako leto, uvozili iz sosednjih držav, predvsem iz obmejnih območij Avstrije in Hrvaške. A država in tujci predstavljajo le manjši del ponudnikov.

Pomembno je, da kupec vidi čelo hloda, saj tako lahko razbere, ali je drevo zdravo ter ali ima les kakšne večje napake. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Slovenija je primerna za rast debelih dreves

V Sloveniji imamo to srečo, da imamo uradno 71 avtohtonih drevesnih vrst, kar pomeni, da je izbira lesa "izredna", poudari Mori in doda, da poleg tega tudi živimo na področju, kjer lahko gojimo debel les. Kakovostna drevesa namreč morajo biti debela, če jih želi lastnik dobro prodati, in Slovenija je zaradi klime in tal primerna za rast debelih dreves. "V Skandinaviji na primer so razmere veliko ostrejše in si tega ne morejo privoščiti, imajo pa tudi precej manj drevesnih vrst."

Na letošnji licitaciji je bilo mogoče izbirati med več kot tridesetimi drevesnimi vrstami. Tudi dreves je bilo največ doslej, zato se lahko zgodi, da bosta slaba dva hektarja na ravnini na obrobju Slovenj Gradca kmalu premalo, saj za hlode, ki so se to zimo večino časa namesto v snegu kopali v soncu, že skoraj zmanjkuje prostora. "Hlodov je vedno več, lani jih je bilo okoli 2.700, letos jih je 3.706," pojasni Mori.

Licitacija predstavlja ogromen organizacijski zalogaj, ki se takoj po novem letu začne z dovažanjem hlodov v Slovenj Gradec. Kamionski prevoz je drag, zato se lastniki običajno združijo in skupaj najamejo prevoznika, ki hlode pobira po Sloveniji in jih nato dostavi na mesto licitacije. Ker se hlodi prodajajo posamično, potrebuje vsak svoj razstavni prostor ter svojo številko, pod katero je vpisan v katalog za kupce. Poleg zaporedne številke je zapisana še vrsta lesa ter dolžina, premer in kubatura hloda.

Jože Mori iz sektorja za ukrepe na ZGS. Foto: ZGS/Boris Rantaša

"Delo je samo delno profesionalizirano, strokovnjaki poskrbijo za administrativne posle in informatiko, vse ostalo opravijo prostovoljci. Ti razporedijo hlode in če je treba, z njih pometajo sneg, da si jih kupci lahko ogledajo," pojasni Mori. Kupci so si hlodovino lahko ogledovali od 26. januarja do 4. februarja. V tem času so oddali tudi svoje pisne ponudbe. Organizatorji so ponudbe odprli 4. februarja in nato o doseženih cenah obvestili lastnike. Ti so si, če s ponujeno ceno niso bili zadovoljni, lahko tudi premislili in svojega hloda niso prodali.

Posamezna drevesa na licitaciji so stara tudi do 200 let. "Za kakšen hrast to tudi ni nobena posebnost. Ko se veje drevesa že skoraj začnejo sušiti, je les še vedno odlične kakovosti in takrat se ga poseka. S tem ne naredimo nobene škode ne drevesu, ne širšemu sestoju. Edini, ki je imel škodo, je bil nekoč lastnik, ki je tako drevo zvlekel do kamionske ceste. Tam mu ga je odkupil lesni trgovec za nekaj 100 evrov, nato pa iz njega iztržil do petkrat več. Mislim, da to ni pošteno. Zdaj lastniki že bolje vedo, kaj je vredno in kaj se izplača." A da ne bo pomote, drevo se ne more kar tako posekati. Drevesa imajo poleg gospodarskih tudi druge funkcije, pravi Mori, ki bi bil "sam zelo pretresen, če bi se za licitacijo podrla kakšna lipa ali hrast, ki rasteta sredi vasi". Vsako drevo na licitaciji mora imeti odločbo o poseku, sledljivost pa je zagotovljena vsaj po dveh linijah.

Hlod javorja rebraša, vrednega okoli 10.000 evrov. Kot je razvidno na fotografiji je površina lesa vzalovena, kar rebraša ločuje od navadnega javorja. Prav valovitost je menda izjemno lepa na pogled, kadar je les zbrušen in polakiran. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

V kozolcu je les iz najmanj petih vrst dreves

Za vsako drevesno vrsto so ljudje že v starih časih vedeli, za kaj se uporablja. "V kozolcu je lesa iz najmanj petih drevesnih vrst. Prav tako je, če ga hočeš res prav izdelati, več vrst lesa v kolesu. Ljudje so včasih to vedeli, vmes smo pozabili, za kaj se kaj uporablja, a zdaj počasi to spet spoznavamo. Poleg tega so prišli novi izdelki, kot so lesene armature za avtomobile iz belega topola ali javorja rebraša," pojasni Mori.

Najdražji po kubiku je javor rebraš, sledita oreh in hrast

Pri nas se vsako leto najdražje prodaja javor rebraš. Vrednost določene vrste lesa načeloma ne niha. Kljub temu pa je pri lesu, namenjenem za prestižne izdelke, zelo pomembna moda. V določenem obdobju je lahko zelo priljubljen temen les hrasta, bresta, češnje. Čez nekaj let pa se moda obrne in postane spet priljubljen svetel les, npr. smreke in javorja, pove Mori. "Leta 2007, ko smo začeli licitacije, je bila zelo popularna češnja, zdaj pa nima več take vrednosti. So pa vse bolj cenjene druge vrste sadnih dreves: jablane, hruške, slive. Tu vidim velik korak naprej. Ta les smo prej porabili za kurjavo, zdaj pa ga vse bolj cenimo," nadaljuje.

Javorov les se blešči, če ga obrneš proti soncu. Foto: ZGS/Boris Rantaša

Trenutno je med kupci zelo priljubljen hrastov les. "V Sloveniji imamo dve vrsti hrasta, ki sta zanimivi za predelavo. To sta graden in pa dob. Dob raste v nižinah od Prekmurja, Kostanjevice do Slavonije, to je najboljši hrast. Po hribih raste graden, ki mu je zelo podoben. Tema dvema vrstama se je cena zvišala za skoraj 100 odstotkov. Drugače pa so drevesne vrste sorazmerno rangirane, kar pomeni, da smreka ne more nikoli doseči 10.000 evrov po kubiku. Medtem ko za kakovosten hlod javorja to ni nenavadna cena. Na drugem mestu je oreh, ki tudi dosega visoke cene in se je javorju že zelo približal. Sledijo hrasti, macesni, potem pa tudi že kakšna smreka."

Resonančna smreka – šest letnic na centimeter

Kar dobro ceno lahko doseže tako imenovana resonančna smreka. "Za violine so od nekdaj vedeli, da potrebujejo najboljšo, resonančno smreko, da bi bil zvok dober. To so vedeli že v 16., 17. stoletju," pravi Mori. Najboljše smreke pri nas rastejo na Pokljuki, Mežaklji in Jelovici. Za izdelavo violine sta potrebna tako javor kot smreka, a je javor bolj za okras, pojasnjuje Mori. Glavna za resonanco je smreka, in sicer taka, ki ima točno po šest letnic na centimeter

Primer resonančne smreke premera 79 cm in dolžine 12 metrov. Skoraj 6 kubikov lesa se je najverjetneje prodalo za dobrih 5.000 evrov. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Kdo so kupci na licitaciji?

Mori takoj odkrito pove, da so na licitaciji vedno dobrodošli tudi tuji kupci. "Pri nas se pogosto govori, da je izvoz lesa "kriminalen". Tudi sam se večkrat pridružim temu mnenju, kadar govorimo o izvozu mase lesa, ki bi jo lahko predelali v Sloveniji. Na licitaciji pa je najboljši les, kar ga Slovenija premore. Če nekdo temu lesu lahko doda 100-kratno vrednost, zakaj ta les ne bi šel za violine, za jahte? Zato mi za ta les ni žal, za vse ostalo pa je žal tudi meni."

Še vedno je približno polovica kupcev iz Slovenije. V drugi polovici, ki jo predstavljajo tujci, je največ Avstrijcev, Italijanov, Nemcev in Hrvatov. "Imeli smo tudi že kupce iz Portugalske, iz ZDA, letos so se prvič pojavili Kitajci. Najvišje cene običajno ponudijo Italijani in Nemci. Kupce za najvišje cene potrebujemo, saj to dviga tudi priljubljenost licitacije." Glede na letošnje rekordno število dreves je licitacija res postala zelo priljubljena tako pri prodajalcih kot pri kupcih. A organizatorji vseeno želijo spodbuditi tudi lastnike, ki so gozd podedovali, živijo v mestih ter vanj le redko zahajajo, naj ga pogosteje obiščejo in preverijo, ali se v njem morda ne skriva kakšen debel hrast, resonančna smreka ali celo javor rebraš.

Med najvrednejšimi hlodi, razstavljenimi na licitaciji, smo se sprehodili z Jožetom Ošlovnikom. Foto: ZGS/Boris Rantaša