Slovenija bo prvič v zgodovini porabila za več kot 10 milijard evrov. Je država preširoko odprla denarnico? Foto: Reuters

Vlada z rebalansom sledi svojim ključnim usmeritvam, te so doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. "Rebalans je stabilen in razvojno naravnan ter nagovarja vse generacije državljank in državljanov," je na sobotni seji odbora državnega zbora za finance pojasnil finančni minister Andrej Bertoncelj.

Toliko denarja, kot ga imamo zdaj, nismo imeli zadnjih 15, 20 let.

Matjaž Han, SD

Poudaril je zmanjševanje javnega dolga in dejal, da se stanje javnih financ izboljšuje, na kar pomembno vpliva gospodarska rast. To se kaže tudi v povečanih prilivih od davčnih prihodkov.

Prvič več kot 10 milijard prihodkov in odhodkov

Vlada tako lahko načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov, prvi se bodo povečali za 6,2 odstotka, na 10,35 milijarde evrov, drugi pa za 4,8 odstotka, na 10,16 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala s 193,6 milijona evrov presežka, kar predstavlja 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda, je v uvodu pojasnil Bertoncelj.

Minister za finance Andrej Bertoncelj. Foto: BoBo

Prednostne naloge proračuna

Prednostne naloge rebalansa so zdravje, znanost, infrastruktura in izvajanje črpanja evropskih sredstev, je naštel minister. Še posebej se povečujejo sredstva za znanost, ki bodo po dolgem času presegla 200 milijonov evrov, kar po njegovih besedah dolgoročno povečuje dodatno vrednost in konkurenčnost gospodarstva. Tudi v letu 2019 pa bodo za Slovenijo pomembna evropska sredstva. Teh naj bi letos porabili nekaj več kot milijardo evrov, je povedal.

"S predlogom rebalansa smo postavili temelje za strukturne ukrepe, ki so pred nami," je napovedal Bertoncelj. Njegovo ministrstvo je tako že predstavilo predlog davčnih sprememb, s katerimi se želita spodbuditi domača poraba in s tem gospodarska rast ter narediti trg dela mednarodno konkurenčen.

Levica bo podprla rebalans proračuna in podpisala sporazum o sodelovanju z vlado, je dejal Luka Mesec. Foto: BoBo

Opozorila fiskalnega sveta in opozicije

Fiskalni svet opozarja, da je predvidena poraba previsoka, do dokumenta pa so bili kritični tudi v opoziciji. "Predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ, povečuje odhodke, ki bodo trajali v nedogled, ob tem pa ne zagotavlja zadostnih prihodkov," je opozoril Andrej Šircelj (SDS).

Javnofinančni odhodki se povečujejo, ni pa ukrepov, ki bi proračunu zagotavljali dolgoročne prihodke, je podobno kot Šircelj dejala Ljudmila Novak (NSi). "Dokler je gospodarska rast visoka, so prihodki res visoki, a vemo, da se gospodarstvo že ohlaja, predvsem v Nemčiji, od katere so slovenski izvozniki zelo odvisni," je pojasnila.

Širclju in Novakovi se je z opozorilom pridružila tudi poslanka vladajočega SMC-ja. Fiskalni svet opozarja, da država troši za okoli 270 milijonov evrov preveč in da posledično obstaja tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ, je v razpravi opozorila Monika Gregorčič. "Na podlagi lastnih izkušenj z vodenjem vlade se zavedamo, da je javnofinančna vzdržnost zelo pomembna kategorija," je dejala poslanka, ki srednjeročno strukturno uravnoteženost pričakuje od proračunskih dokumentov za prihodnja leta.

Monika Gregorčič iz SMC-ja se je pridružila opozorilom glede srednjeročne stabilnosti financ. Foto: BoBo

Anja Bah Žibert (SDS) pa je oporekala Bertoncljevim besedam, da je vlada pripravila razvojno naravnan predlog rebalansa. "Ta proračun sploh nima pravih ciljev," je dejala. Jani Ivanuša (SNS) je pred pretiranim trošenjem posvaril z besedami, da gre pri načrtovani rasti prihodkov zgolj za oceno, medtem ko se bodo odhodki zares za toliko povečali.

"Z varčevanjem ni razvoja"

"S 'šparanjem' ni razvoja," je na opozorila odgovoril Jože Lenart iz LMŠ-ja. Vsa ministrstva in vsi resorji bodo dobili več, je dejal in dodal, da vlada daje jasno sporočilo, za kaj in kje se bo poraba povečala – to je za razvoj in reforme, ki so potrebne zaradi demografskih gibanj. Robert Polnar (DeSUS) pa je kritike rebalansa opomnil, da je z več kot 10 milijardami evrov predvidena rekordna poraba, a tudi če bi imeli na voljo še več denarja, ne bi zadostili željam vseh.

Andrej Šircelj men, da predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ. Foto: BoBo

"Toliko denarja, kot ga imamo zdaj, nismo imeli zadnjih 15, 20 let," se je strinjal Matjaž Han (SD) in ugotovil, da gre za rezultat politik, vendar ne le te vlade, tudi prejšnjih.

Rebalans bodo podprli tudi v SAB-u, saj bodo več dobili tako občine kot zaposleni v javnem sektorju in upokojenci, več denarja se namenja tudi za zdravstvo, raziskovalno dejavnost, socialo. A Slovenija ima že šest let gospodarsko rast in krize je konec, zato se zdi Andreju Rajhu (SAB) prav, da bi sprejeli še kakšen ukrep v korist upokojencev, kot je denimo zvišanje odmernega odstotka za pokojnine.

Podpora Levice

Stranka Levica bo podprla predlog rebalansa proračuna v DZ-ju, še predtem pa s koalicijo podpisala sporazum o sodelovanju za letos. Ta vsebuje protokol, podoben tistemu, ki so ga parafirali lani, poleg tega pa še vsebinske dogovore, je ob robu razprave odbora DZ-ja o rebalansu povedal koordinator Levice Luka Mesec.

Mesec je presodil, da rebalans sledi tako socialni kot razvojni usmeritvi, ki jo država v tem trenutku potrebuje. V stranki so zadovoljni, da dokument vsebuje veliko zadev, za katere si prizadevajo tudi sami, kljub temu pa ostajajo kritični do nekaterih postavk. Med njimi je Mesec

S 'šparanjem' ni razvoja.

Jože Lenart, LMŠ

izpostavil področje obrambe, pa čeprav je vlada od predložitve predloga rebalansa zmanjšala načrtovane nakupe orožja.

Gospodarstvo se ohlaja, je opozorila Ljudmila Novak. Foto: BoBo

Med drugim je s koalicijo dogovorjeno, da bo Levica prevzela pobudo na politikah, ki zadevajo odpravljanje prekarnega dela in stanovanjsko politiko. V sporazumu je predvidena tudi ustanovitev delovnih skupin, v katerih bo Levica z vladnimi strankami usklajevala ključne ukrepe na področju plač, davkov, pokojnin, upravljanja državnega premoženja, zdravstva in dogovora o proračunih za leti 2020 in 2021, je povedal Mesec.

Se bo Levica zavezala k nepodpori interpelacijam?

Svet stranke Levica je tako v petek sklenil, da podpira tako podpis sporazuma o sodelovanju s koalicijo kot potrditev rebalansa proračuna v DZ-ju. O tem prav danes razpravlja pristojni odbor za finance, DZ pa bo razpravo o njem začel v torek. Glasovi Levice so pomembni zlasti zaradi možnosti veta državnega sveta. Če bo vložen, bo za ponovno potrditev rebalansa potrebnih najmanj 46 glasov, koalicija sama pa jih ima 43.

"To počnemo predvsem zato, ker želimo ohraniti socialno in razvojno naravnanost politike v Sloveniji v prihodnjih letih," je pojasnil Mesec, ki ni želel odgovoriti na vprašanje glede zavez Levice v dogovorjenem sporazumu, denimo da ne bodo podpirali morebitnih interpelacij ministrov iz opozicije.

V sporazumu o sodelovanju gre za podoben protokol, kot so ga v Levici z vlado dosegli lani poleti, a ga niso podpisali, ker jih je v kabinetu premierja zmotil Damir Črnčec. Foto: BoBo

Ali Damir Črnčec še moti Levico?

Vsebinski sporazum bodo podpisali za eno leto, pozneje pa ga bodo obnovili, če se bo sodelovanje z vlado v letošnjem letu izkazalo kot konstruktivno, je povedal Mesec. Gre za podoben protokol kot lani poleti, ki so ga takrat le parafirali. Podpisali pa ga niso zlasti zaradi kritik nekaterih kadrovskih potez vlade, pri čemer so v Levici med drugim nasprotovali imenovanju državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Damirja Črnčeca.

Mesec je na vprašanje, ali jih to ne moti več, odgovoril z besedami, da so se dogovorili za nov sporazum, ki vključuje zavezo Levice, da podpre proračun in podpiše sporazum. "Glavni vzgib za našo odločitev pa je, da je Levica zagotovilo, ki vlado vleče v levosredinsko smer. Torej imamo razvojno in socialno usmerjenost vlade," je pojasnil.

Odbor zavrnil vsa dopolnila opozicije

Odbor za finance je zavrnil vseh 34 dopolnil, ki jih je k predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna vložila opozicija. Z njimi so poslanske skupine SNS-a, SDS-a in NSi-ja želele znotraj nekaj več kot deset milijard evrov porabe prerazporediti 80 milijonov evrov, večinoma na področju prometne infrastrukture.

Rebalans slovenskega proračuna postavlja temelje za strukturne ukrepe, napoveduje minister. Foto: BoBo

Nižja potrebna zadolžitev države

Odbor za finance je za sprejetje na plenarni seji pripravil tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019, ki spremlja pred tem obravnavani predlog rebalansa letošnjega proračuna. Z njo se znižuje potrebna zadolžitev države, je dejal finančni minister.

Potrebni obseg zadolžitve države v letu 2019 se v primerjavi z veljavnim zakonom znižuje za približno 1,4 milijarde evrov, je članom odbora povedal minister. Namesto za 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v znesku 1,89 milijarde evrov.

Pri tem se upoštevajo višji načrtovani presežek letošnjega proračuna 193,6 milijona evrov, v letu 2018 izvršeno predfinanciranje v znesku 570,5 milijona evrov in kupnina od lanske novembrske prodaje deleža v NLB v vrednosti 602,6 milijona evrov. Del od potrebnih 1,89 milijarde evrov je medtem država že zagotovila, saj je januarja izdala obveznico v znesku 1,5 milijarde evrov.

Potrebna zadolženost države se je znižala. Foto: Pixabay

Kadrovski načrt državnih organov

Spreminjajo se tudi določbe glede dovoljenega števila zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov. Doslej dopustno povečanje v vrednosti največ 0,8 odstotka se povečuje za 0,2 odstotne točke na največ en odstotek. "S tem se bo reševala težava kadrovske problematike v zaporih in zagotovilo ustrezno število zaposlenih pri projektu probacije," je pojasnil Bertoncelj.

V državnem svetu predlogu novele zakona oporekajo prenizko povprečnino za občine, medtem ko člani odbora niso imeli pripomb. DZ bo novelo zakona potrdil skupaj z rebalansom na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.

Rebalans je potreben, ker je DZ proračun za leto 2019 sprejel že novembra 2017, lani pa so bile med letom državni blagajni naložene nekatere dodatne obveznosti. Sklenjen je bil, denimo, dogovor glede politike plač v javnem sektorju, sprejet zakon o socialnovarstvenih prejemkih ter dogovorjena višja povprečnina za občine in letni dodatek za upokojence.

Je država preširoko odprla denarnico?