Družbe Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond in NFD Holding, so uspele v zahtevi, da ATVP odpravi odločbo s 3. julija letos, v kateri je ta omenjenim družbam zaradi usklajenega delovanja odvzela glasovalne pravice v družbi Istrabenz. Foto: MMC RTV SLO
Družbe Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond in NFD Holding, so uspele v zahtevi, da ATVP odpravi odločbo s 3. julija letos, v kateri je ta omenjenim družbam zaradi usklajenega delovanja odvzela glasovalne pravice v družbi Istrabenz. Foto: MMC RTV SLO
Po besedah Agencije je sicer vrhovno sodišče kot nosilni razlog za odpravo odločbe navedlo nepravilno sestavo senata, pri čemer se do vsebine odločbe ni opredeljevalo. Foto: MMC RTV SLO

Družbe Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond in NFD Holding so namreč zahtevale, da ATVP odpravi odločbo s 3. julija letos, v kateri je ta omenjenim družbam zaradi usklajenega delovanja odvzela glasovalne pravice v družbi Istrabenz. Sodišče se je tudi odločilo, da se postopek znova vrne pred Agencijo.

ATVP je sicer omenjeno odločbo izdal v senatu, ki po mnenju tožnikov in tudi sodišča ni bil ustrezno sestavljen, saj v njem zaradi nezdružljivosti funkcije ne bi smel več sedeti Edo Pirkmajer. Ta je bil namreč na dan 3. julij letos tudi član nadzornega sveta Pozavarovalnice Save, z delnicami katere se je na borznem trgu trgovalo od 10. junija letos. Zaradi tega bi moral biti Pirkmarjer iz postopka izločen, kar pa se ni zgodilo.

Po besedah Agencije je sicer vrhovno sodišče kot nosilni razlog za odpravo odločbe navedlo nepravilno sestavo senata, pri čemer se do vsebine odločbe ni opredeljevalo. V Agenciji pa preučujejo tudi možnost vložitve izrednega pravnega sredstva zoper navedeno sodbo, saj menijo, da obstaja možnost, da je sodišče zmotno uporabilo določbe zakona o trgu finančnih instrumetov in zakona o prevzemih.

Kljub prepovedi Agencije glasovali na skupščini
Odločba Agencije s 3. julija je sicer prepovedala uresničitev glasovalnih pravic omenjenim družbam, ki skupaj obvladujejo 49,41 odstotka Istrabenza, dokler njihov skupni lastniški delež ne bo znižan pod prevzemni prag (25 odstotkov) oziroma dokler ne bo objavljena prevzemna ponudba.

Na skupščini Istrabenza konec avgusta pa so kljub temu vse omenjene družbe imele glasovalne pravice, saj je predsedujoči skupščini ugotovil, da so omenjena podjetja znižala svoj lastniški delež pod delež Petrola, največjega, tretjinskega lastnika Istrabenza, ki je lani objavil tudi prevzemno ponudbo.

Zaradi te odločitve predsedujočega skupščine je ATVP vložil tožbo, s katero zahteva razveljavitev sklepov skupščine Istrabenza. Na ATVP-ju namreč menijo, da prepoved uresničevanja glasovalnih pravic po omenjeni odločbi velja do izstavitve prevzemne ponudbe ali do znižanja skupnega deleža teh družb v ciljni družbi pod prevzemni prag, torej 25 odstotkov.