Večer je imel v letu 2007 17 milijonov evrov prihodkov, Delo Revije, ki so v ozadju nakupa Večera, pa 19 milijonov evrov, zato bi urad za varstvo konkurence moral preverjati koncentracijo, ki bi nastala z združitvijo obeh podjetij, meni Gregor Repovž. Foto: MMC RTV SLO
Večer je imel v letu 2007 17 milijonov evrov prihodkov, Delo Revije, ki so v ozadju nakupa Večera, pa 19 milijonov evrov, zato bi urad za varstvo konkurence moral preverjati koncentracijo, ki bi nastala z združitvijo obeh podjetij, meni Gregor Repovž. Foto: MMC RTV SLO
Gregor Repovž
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gregor Repovž je prepričan, bi urad za varstvo konkurence moral presojati o prodaji Večera, saj zakon o preprečevanju omejevanja konkurence določa, da je to potrebno, "če je skupni letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini presegel 35 milijonov evrov". Foto: BoBo
Novinarji proti prodaji Večera

Kot je na novinarski konferenci pojasnil predsednik Društva novinarjev Slovenije Gregor Repovž, bi urad za varstvo konkurence moral presojati o prodaji Večera, saj zakon o preprečevanju omejevanja konkurence določa, da je to potrebno, "če je skupni letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini presegel 35 milijonov evrov".

Urad za varstvo konkurence bi moral "hitro odreagirati"
Večer je imel v letu 2007 17 milijonov evrov prihodkov, Delo Revije, ki so v ozadju nakupa Večera, pa 19 milijonov evrov, zato bi urad za varstvo konkurence moral preverjati koncentracijo, ki bi nastala z združitvijo obeh podjetij, pojasnjuje Repovž. Urad je po njegovih besedah sicer zaznal povezavo med družbama Delo Revije in 3Lan, vendar ni šel v presojo.
Repovž je še opozoril, da gre za postopke, v katere je bil vpleten nekdanji direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak, ki naj bi bil povezan z družbami, ki so načrtovale nakup Večera.

Urad za varstvo konkurence bi moral po mnenju Društva novinarjev Slovenije "hitro odreagirati" na pobudo za izrek ničnosti sklepa, ki so jo vložili novinarji in mali delničarji Večera. "S tem se ne presoja samo ta primer, temveč delovanje urada v celoti," je poudaril Repovž. Dodal je, da so temelj normalnega delovanja medijev odgovorni lastniki.
Soršak: Gre za določene Repovževe laži
Jani Soršak je vpletenost v odločanje o prodaji Večera za RTV Slovenija odločno zanikal. "Do te odločitve je prišlo, ko mene najmanj en mesec ni bilo več na uradu, tako da niti teoretično o tem nisem mogel odločit. Gre pa za določene laži, ki jih gospod Repovž ponavlja, čeprav ve, da sem se iz tega postopka izločil že novembra lani in vlada je o moji izločitvi odločila decembra," je dejal.
Poleg tega, še pravi Soršak, je Urad o prodaji Večera odločil konec februarja, torej vsaj en mesec po njegovem odhodu z urada.

Ministrstvo naj bi odločilo v tednu dni
Direktorja družb 3Lan in Delo Revije, Denis Čeh in Matej Raščan, sta sicer prejšnji ponedeljek na ministrstvo za kulturo poslala dopis, v katerem od ministrstva zahtevata odločitev o (ne)izdaji soglasja 3Lanu za nakup Večera. Čeh in Raščan navajata, da je v zakonu o upravnem postopku določeni dvomesečni rok za izdajo odločbe - v tem primeru soglasje za prodajo Večera 3Lanu - že prekoračen, zato od ministrstva zahtevata, naj odloči v tednu dni. Na ministrstvu za kulturo sicer pojasnjujejo, da bodo javnost o odločitvi seznanili, ko bo ta sprejeta.

Urad za varstvo konkurence je konec februarja Delu izdal soglasje za prodajo 75 odstotkov delnic Večera murskosoboški družbi 3Lan. Delo, ki je pogodbo za prodajo 79,24-odstotnega deleža Večera z družbo 3Lan sklenilo junija lani, zdaj čaka še na soglasje ministrstva za kulturo.

Križanič "dobil" poslanska vprašanja glede poslovanja podjetij
Poslanka SD-ja Melita Župevc in poslanec Zaresa Tadej Slapnik pa sta danes na ministra za finance Franca Križaniča naslovila poslansko vprašanje glede poslovanja podjetij 3Lan in Delo Revije. Vprašljivost njune kapitalske ustreznosti zahteva podrobnejši vpogled v njuno redno poslovanje, tudi izpolnjevanje zakonskih zahtev na področju socialnovarstvenih prispevkov, sta zapisala.

Po nekaterih trditvah naj bi zaposleni pri Delo Revijah zadnjo plačo in hkrati s tem vplačilo socialno varstvenih prispevkov prejeli v začetku leta, poslanca pa Križaniča sprašujeta, kdaj in po katerem predpisu je podjetje Delo Revije prosilo za odlog plačila prispevkov oziroma kdaj je bilo izdano soglasje za odlog.

Novinarji proti prodaji Večera