V tem trenutku ima UVK uvedenih 33 postopkov, kamor niti ne prištevamo
postopkov, ki so v fazi preiskave, je za MMC povedal Jani Soršak, direktor Urada za varstvo konkurence. Foto: MMC RTV SLO
V tem trenutku ima UVK uvedenih 33 postopkov, kamor niti ne prištevamo postopkov, ki so v fazi preiskave, je za MMC povedal Jani Soršak, direktor Urada za varstvo konkurence. Foto: MMC RTV SLO

Moje osebno mnenje je, da bi lahko UVK vsaj v primeru prevzema Mercatorja ukrepal že prej. Verjetno bi lahko bolj agresivno preiskoval tudi lastniške povezave v Pivovarni Laško.

Jani Soršak o delu UVK-ja pred njegovim prihodom
Jani Soršak o Šrotovi in Bavčarjevi zgodbi
Istrabenz
Urad za varsvo konkurence postopkov zoper Istrabenz, v zvezi s prodajo Mercatorja, ni ustavil, saj bo čas pokazal, ali bo družba dejansko izstopila iz mercatorja, pravi Soršak. Foto: MMC RTV SLO

Varuh konkurence je poudaril, da je vtis, da se urad za varstvo konkurence ukvarja zgolj z Šrotom in Bavčarjem, zmoten, ampak "razumljiv ob medijski pozornosti, namenjeni omenjenima gospodoma."

Kaj je legalnost in kaj legitimnost v zadnjih spornih poslih ? Slišati je namreč, da se Šrotu in Bavčarju ne bo dalo nič dokazati, saj da sta ravnala v skladu z zakonodajo.
Kot veste, je Urad za varstvo konkurence konec 2007 in v začetku 2008 uvedel več postopkov, kjer se pojavljajo družbe, blizu omenjenima gospodoma. Razlog za uvedbo postopkov je bil ravno verjetna kršitev določb (ZPOmK) zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (prej veljaven zakon). Res pa je, da UVK lahko, v kolikor ugotovi kršitev ZPOmK, izreče zgolj prekršek. Ne glede na navedeno, pa je treba dodatno opozoriti, da je namen uvedenih postopkov pred UVK-jem zlasti v ugotovitvi, ali so predmetne koncentracije skladne s pravili konkurence, in to ne glede na dejstvo, ali je kdo od udeležencev koncentracije kršil zakon. Povedano drugače, UVK bo odločil o skladnosti koncentracij s pravili konkurence v skladu z določbami ZPOmK in ZPOmK-1, ki urejajo to področje, pri čemer pa je morebiten prekrškovni postopek neodvisen od vsebinske presoje koncentracij. Kar se tiče legitimnosti, pa je moja osebna ocena, da gre pri takšnih in drugačnih lastniških prikrivanjih bolj ali manj za izogibanje dajanju javnih ponudb po zakonu o prevzemih; takšno ravnanje seveda ni zgolj nelegitimno (posledica le-tega je potencialno prikrajšanje manjšinskih delničarjev) ampak seveda tudi potencialno nasprotno ZPre-1 in s tem nelegalno.

Ali gre pri Bavčarju, ki je skrival nakup družbe FB investicije, za podoben scenarij kot pri Šrotu?
Nam na UVK-ju se zdi "scenarij" kar podoben.

Ali bi lahko sami oziroma urad, ko ga še niste vodili vi, ukrepal prej?
Moje osebno mnenje je, da bi lahko UVK vsaj v primeru prevzema Mercatorja ukrepal že prej. Verjetno bi lahko bolj agresivno preiskoval tudi lastniške povezave v Pivovarni Laško, d. d., zlasti ob dejstvu, da se je Pivovarna Laško, d. d., pojavljala v več postopkih pred UVK. Kar pa se tiče trenutno uvedenih postopkov, pa jih bomo tudi dokončali.

Kdaj lahko pričakujemo rezultate vaših ukrepanj?
Določeni rezultati so se očitno že pokazali, če ne drugega, je prišlo do priznanja obstoja določenih lastniških povezav, ki jih brez uvedenih postopkov na UVK-ju najverjetneje (še) ne bi bilo. V kolikor bi imeli na voljo večje kapacitete, bi lahko določene postopke že končali. Tako pa si moramo pomagati z zunanjimi strokovnjaki iz akademskih krogov, ki si za svoje delo vzamejo čas ... Ne glede na navedeno menimo, da bomo kar nekaj postopkov končali do konca junija 2008 oz. do srede julija tega leta.

V večini primerov, ki jih preiskujete, se transakcije opravljajo prek tako imenovanih "nizozemskih nabiralnikov ". Ali je v Sloveniji tovrstnih družb in netransparentnih prevzemov še veliko? Kdo je kriv za to? Politika? Pomanjkljiva zakonodaja?
T. i. "družbe nabiralniki" niso ravno neka slovenska posebnost oz. se z njimi srečujejo tudi v drugih državah EU. Pri tem po našem mnenju razlog za "družbe nabiralnike" ni toliko v namenu prikrivanja lastništva zaradi morebitnih postopkov UVK-ja, kot v namenu "davčne optimizacije" in izogibanju dajanja prevzemnih ponudb po ZPre-1.

Od kod Bavčarju denar za nakup družbe FB Investicije? Koliko so mu pri tem pomagali delničarji Istrabenza?
Tega seveda UVK ne ve, res pa je, da smo v določeni meri preiskali oz. še preiskujemo tudi finančne transakcije, ravno iz razloga, da morebiti ugotovimo povezavo z nekaterimi drugimi delničarji. Na splošno lahko ugotovimo, da so v preteklosti slovenske banke dajale zelo ugodne kredite za takšne ali drugačne kapitalske naložbe.

Obstaja način, da se Bavčarju in Šrotu dokaže morebitne nepravilnosti?
Vsekakor, postopki pred UVK so namenjeni tudi temu.

Kako komentirate Istrabenzov umik iz Mercatorja in izgubo glasovalne pravice, potem ko ste sprožili postopek o usklajenem delovanju pri obvladovanju Mercatorja?
Dejstvo je, da je Istrabenz prodal svoj delež v Mercatorju potem, ko je UVK uvedel postopek. Vendar velja opozoriti, da iz pogodb, ki so bile razkrite UVK-ju, izhaja, da gre zgolj za t. i. repo prodaje. Iz tega razloga UVK proti Istrabenzu, kar se Mercatorja tiče, postopka ni ustavil. Čas bo pokazal, ali bo Istrabenz dejansko izstopil iz Mercatorja, prepoved izvrševanja glasovalnih pravic brez soglasja UVK pa ostaja.

E.S./A.K.K.

Moje osebno mnenje je, da bi lahko UVK vsaj v primeru prevzema Mercatorja ukrepal že prej. Verjetno bi lahko bolj agresivno preiskoval tudi lastniške povezave v Pivovarni Laško.

Jani Soršak o delu UVK-ja pred njegovim prihodom
Jani Soršak o Šrotovi in Bavčarjevi zgodbi