Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) je imel ob začetku izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 v lasti 3249 stanovanj, z lastnimi naložbami pa je od takrat zagotovil še 1343 stanovanjskih enot v vrednosti okoli 201 milijon evrov. S sofinanciranjem občin in lokalnih skladov je ob tem nastalo 1062 stanovanj, pri čemer je sklad zagotovil 54,3 milijona evrov. Na trgu je sklad kupil dodatnih 412 stanovanj za skupno okoli 41 milijonov evrov, še 2054 jih je pridobil z nakupom družbe Spekter, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor SSRS-ja Črtomir Remec, ki je vodenje sklada prevzel leta 2015.

Še dodatnih 1784 stanovanj je v načrtu, za kar bi predvidoma potrebovali 350 milijonov evrov, a je glede na trenutno stanje namenskega premoženja SSRS-ja njegova kreditna sposobnost do 120 milijonov evrov. "Naš cilj je bil, da bi z vsemi aktivnostmi sklada do konca izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa zagotovili 10.000 javnih najemnih stanovanj. In če to seštejete, vidite, da bi skupaj z vsemi stanovanji v gradnji in pripravi lahko ta cilj minimalno celo presegli, pogoj za to pa so izdatna finančna sredstva, ki bi morala biti zagotovljena tako z dokapitalizacijo sklada kot tudi s krediti," je dejal Remec. "Vse to je torej izvedljivo, pogoj pa je, da tudi politika pohiti," je poudaril.

Stanovanjski sklad pospešeno gradi

Po državi številni gradbeni projekti

Sklad trenutno gradi oz. se pripravlja na gradnjo 1500 stanovanj po državi. Največja projekta sta Novo Pobrežje v Mariboru, kjer je predvidenih 431 stanovanj, in Glince v ljubljanskem Podutiku, kjer je v načrtu 378 stanovanj. Sledijo projekti Ob Savi v Kranju (271 stanovanj), Podbreznik v Novem mestu (103), Nova Dolinska v Kopru (91), Soseska Lukovica v Lukovici (80), Ob Kobiljskem potoku v Lendavi (76) in Partizan na Jesenicah (46).

Sorodna novica Ministrstvo: cilj 5000 javnih najemniških stanovanj ostaja, finančni viri delno že zagotovljeni

Projekti so v različnih fazah. Gradnja se končuje v Kopru, kjer pridobivajo uporabno dovoljenje, in v Novem mestu. V obeh primerih je šlo za sofinanciranje občinskih skladov v polovičnem deležu. Za projekte Lukovica, Lendava in Jesenice izbirajo ali bodo izbirali projektante in izvajalce, projekt v Kranju se projektira, prav tako je v projektiranju projekt v Mariboru.

Za Novo Pobrežje sicer še ni zagotovljenih sredstev, pri Glincah je za 60 stanovanj zagotovljeno posojilo Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), za preostala tudi še ni finančnih sredstev, je povedal Remec. Za stanovanja, ki bodo zgrajena s posojili CEB-ja in sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, bo sklad zaračunaval neprofitno najemnino. Kot so pretekli teden pojasnili na skladu, je od skupno približno 5100 stanovanj približno 2100 stanovanj v tržnem najemu, zanj sklad zaračunava stroškovno najemnino, druga so oddana za neprofitno najemnino.

Remec opozarja, da je ta prenizka – v Ljubljani je denimo za polovico nižja od stroškovne – in ne omogoča gradnje novih stanovanj. "Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da bi dolgoročno zagotovilo, da bi bile vse najemnine neprofitne. Pri tem je velika nevarnost, da se vse skupaj tudi ustavi, saj neprofitne najemnine ne pokrivajo realnih stroškov gradnje," je opozoril.

Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Za začetek gradnje 3000 stanovanj bi morala biti 100 milijonov evrov letno stalnica

Glede domnevne kazenske ovadbe, ki naj bi bila proti njemu vložena zaradi zaračunavanja stroškovne najemnine, je Remec dejal, da z njo ni seznanjen. Praksa zaračunavanja stroškovne najemnine je bila uveljavljena že nekaj let prej, preden je prevzel vodenje sklada, sam je ob pomislekih vedno zahteval pravno mnenje, je dejal in dodal, da je poslovanje sklada temeljito pregledalo Računsko sodišče in ni podalo niti enega priporočila.

Sorodna novica Direktor republiškega stanovanjskega sklada osumljen zaračunavanja previsokih najemnin

"To dokazuje, da poslujemo skrajno transparentno in zakonito," je poudaril Remec. Država je lani SSRS dokapitalizirala za 25 milijonov evrov. Tudi letos naj bi sklad dobil 25 milijonov evrov, in če bo to porabil, še 25 milijonov evrov. Da bi se lahko začelo graditi 5000 stanovanj, bi po besedah Remca letos potrebovali 50 milijonov, prihodnje leto 75 milijonov in leta 2026 100 milijonov evrov. Da bi lahko po letu 2026 letno začeli graditi 3000 stanovanj, bi moralo biti 100 milijonov evrov letno stalnica, poleg tega bi bili potrebni še lastni viri občin, mestnih skladov, morda družbe DSU ali pridobitev institucionalnih investitorjev po principu omejenega dobička. To je ob sedanjih stroških gradnje sicer nerealno, pravi Remec.

Ploštajner: Zagotovljeno financiranje za pripravljene projekte

Kaj se dogaja z obljubami o novih stanovanjih?

Na kritike mladih, nepremičninske zbornice in posredne kritike Stanovanjskega sklada RS je v Odmevih odgovarjal državni sekretar z ministrstva za solidarno prihodnost, Klemen Ploštajner.

Zakaj je bilo narejenega zelo malo ali premalo, ga je vprašala voditeljica Odmevov, Rosvita Pesek. Ploštajner je zatrdil, da je današnje stanje rezultat "30 let odsotnosti državne politike in 30 let odsotnosti vlaganja v to področje". Zatrdil je tudi, da je vlada Roberta Goloba prva vlada, ki se je začela s tem področjem resno ukvarjati in zagotovila "prva resnejša sredstva za stanovanjsko gradnjo". Čeprav je videti, kot da je projektov relativno malo, se ti razvijajo, je poudaril in spomnil na obljubo vlade, da bo vse projekte, ki bodo pripravljeni, tudi financirala. Navedel je, da država vsako leto stanovanjskemu skladu nameni 25 milijonov evrov.

Še več, ministrstvo pripravlja sistemski oziroma namenski finančni vir iz javnih sredstev. To bo po Ploštajnerjevih besedah zagotovilo stabilnost, iz katere se bodo potem razvijali številni projekti, to pa bo tisti "stroj", ki bo pozneje zmožen zgraditi do 3000 stanovanj na leto, kar je obljubila vlada. Financiranje bo urejal nov zakon, ki bo omogočil vstop dodatnih organizacij v sistem, denimo stanovanjske zadruge. Ministrstvo zdaj pripravlja izhodišča, jeseni pa bi moral biti predlog pripravljen do te mere, da bi lahko o njem resneje razpravljali, je navedel Ploštajner.

"Drugi temelj je, da oblikujemo osnovni okvir, ki bo tako lokalnim kot državnim skladom omogočil vzdržno poslovanje, kar pomeni, da bo imel ustrezno kadrovsko politiko, da bo imel ustrezne najemnine in da bo imel tudi ustrezno zemljiško politiko," je pojasnil.

Komentiral je tudi za zdaj še neizpolnjeno obljubo ministrstva o omejevanju višine tržnih najemnin. Težava je v tem, da ni podatkov o višini teh najemnin, je pojasnil. Se pa bo ministrstvo lotilo vprašanja varnosti najemnikov in dolžine najemnih pogodb, s tem pa bodo deloma izpolnjeni tudi pogoji za "urejanje tržnih najemnin".