Analitiki menijo, da bi lahko imela Slovenija težave pri dokapitalizaciji bank, če ne najde tujih vlagateljev, še piše Financial Times in dodaja, da je zahtevana donosnost za 10-letne državne obveznice presegla šest odstotkov in se bliža nevarni ravni. Foto: BoBo
Analitiki menijo, da bi lahko imela Slovenija težave pri dokapitalizaciji bank, če ne najde tujih vlagateljev, še piše Financial Times in dodaja, da je zahtevana donosnost za 10-letne državne obveznice presegla šest odstotkov in se bliža nevarni ravni. Foto: BoBo
Janez Janša
Financial Times navaja premierja Janeza Janšo, ki je dejal, da bi se lahko država soočila z grškim scenarijem, če opozicija v parlamentu ne bo podprla sprememb za stabilizacijo javnih financ, pri čemer časnik poudarja, da Janša ni prvi evropski voditelj, ki je s prenapihnjeno retoriko, s katero je želel pridobiti podporo opozicije, prestrašil trge. Foto: EPA

Slovenija ne bo zaprosila za pomoč, je Šušteršič zatrdil tudi ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra.

Priznal pa je, da so bili pri komunikaciji nekoliko nespretni in preveč odkriti, kar so finančni trgi izkoristili za špekulacije. "Zdi se, da finančni trgi samo čakajo kakršen koli namig ali spodrsljaj, na katerega se lahko oprejo, ker del finančnih trgov očitno uživa v obdobju špekulacij," je še dodal Šušteršič.

Sicer pa pričakuje, da se bodo razmere v nekaj dneh ali tednih umirile in da jim bo uspelo s pojasnjevanjem, da je šlo le za nespretno komunikacijo, špekulacije ustaviti. Dokapitalizacija NLB-ja je bila uspešna, enako verjame, da se bo zgodilo tudi pri NKBM-ju, zato po njegovih besedah "ni razloga za nobeno paniko glede Slovenije".

Meni, da je Slovenija že nekaj let v mejnem položaju med varno in tvegano državo, a je prepričan, da se ji bo tudi v prihodnje uspelo ogniti oznaki tvegane države.
Janša premalo pazljiv na besede
Negotovost finančnih trgov glede Slovenije se namreč znova povečuje. Ti so v zadnjih dneh vse bolj zaskrbljeni, Financial Times pa je previdnost vlagateljev pripisal besedam premierja Janeza Janše.
Evroskupina bo poskušala čim bolj doreči programa pomoči za Španijo in Ciper ter spremembe programa pomoči za Grčijo. Kljub velikemu pritisku na območje evra, naj za premostitev bančne in dolžniške krize ukrepa čim prej in čim odločneje, pa tokrat še ni pričakovati dokončnih odločitev.

Britanski časnik Financial Times se je v tokratni izdaji dotaknil tudi Slovenije in njene morebitne prošnje za evropsko pomoč. Poudarja, da so za veliko skrb vlagateljev krive tudi besede premierja Janeza Janše, da bi se lahko država spopadla z grškim scenarijem, če opozicija v parlamentu ne bo podprla sprememb za stabilizacijo javnih financ, pri čemer FT poudarja, da Janša ni prvi evropski voditelj, ki je s prenapihnjeno retoriko, s katero je želel pridobiti podporo opozicije, prestrašil trge. Slovensko gospodarstvo je z 48-odstotnim javnim dolgom in 6,4-odstotnim proračunskim primanjkljajem v lanskem letu daleč od grškega območja, je pa za letos napovedano krčenje gospodarstva, poleg tega pa se je dolg države več kot podvojil v obdobju, odkar je Slovenija prevzela evro, še piše časnik.

Zgolj zanikanje, da pomoči ne potrebujemo, ne pomaga
Pričakovana odsotnost pomembnejših odločitev skupaj z nekaterimi izjavami Finske in tudi Nizozemske, ki relativizirajo sklepe nedavnega vrha območja evra glede kratkoročnih ukrepov za umiritev razmer na finančnih trgih in pomoč ranljivim članicam, kot sta Italija in Španija, znova povečuje negotovost na finančnih trgih.

Ti so v zadnjih dneh očitno vse bolj zaskrbljeni tudi glede Slovenije, pojavljati pa so se začele tudi špekulacije, da bi Slovenija utegnila biti šesta članica območja evra, ki bi morala zaprositi za pomoč. To so medtem sicer zanikali tako v Ljubljani kot tudi pri EU-ju, a vsaj za zdaj to ne pomaga.

Donos dospetja na slovenske obveznice višji od španskega
Pritisk na slovenske 10-letne državne obveznice se je na sekundarnem trgu močno okrepil. Zahtevana donosnost se je na elektronski borzi MTS povzpela nad psihološko mejo sedmih odstotkov. Donos do dospetja na slovenske obveznice je tako trenutno višji od španskega, ki je prav tako v nevarnem območju nad sedmimi odstotki.

Zahtevana donosnost na slovenske 10-letne obveznice se je v trgovanju na sekundarnem trgu povzpela na 7,23 odstotka in bila za krajši čas višja od španske, ki se je prav tako znašla v nevarnem območju. Donos na slovenske obveznice je zdaj spet malo pod sedmimi odstotki.

Pritisk se je pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov držav območja evra nekoliko zvišal tudi na italijanske obveznice. Zahtevana donosnost na italijanske obveznice je trenutno s 6,11 odstotka višja za 0,09 odstotne točke.