Foto: EPA
Foto: EPA

Čeprav je inflacija v evrskem območju še vedno dvakrat višja od ciljne inflacije in se cene energentov zaradi bližnjevzhodne vojne zvišujejo, so, kot so predvidevali analitiki in napovedovali guvernerji centralnih bank, tri temeljne obrestne mere ostale nespremenjene, na ravni od štiri do 4,75 odstotka.

Kot je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb, je bila Evropska centralna banka pred dilemo, in sicer kolikšna naj bo višina obrestnih mer, da se inflacija v evrskem območju obvlada, gospodarska dejavnost pa ne zaduši.

Svet ECB-ja meni, da so te na ravni, na kateri bodo lahko znatno prispevale k temu, da se inflacija čim prej vrne na srednjeročno ciljno raven pri dveh odstotkih.

Kot so ocenili člani osrednjega organa evrske denarne politike, se pričakuje, da bo inflacija predolgo ostala previsoka. Domači cenovni pritiski ostajajo močni. Inflacija je sicer septembra izrazito upadla, med drugim tudi zaradi močnih učinkov osnove, večina meril osnovne inflacije pa se ob tem še naprej znižuje. Pretekli dvigi obrestnih mer se po njihovem mnenju intenzivno prenašajo v pogoje financiranja, kar vse bolj zavira povpraševanje in prispeva k zniževanju inflacije.

Svet ECB-ja bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo "ključne obrestne mere ECB-ja določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba", so sporočili po seji. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo tako kot doslej odločal na podlagi tekočih podatkov. Izhajal bo iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ostaja pri 4,50 odstotka in najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje ohlapnejše denarne politike. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom (Evrosistem), ostaja pri štirih odstotkih in s tem na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

Lagarde: Evrsko gospodarstvo ostaja šibko

Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta banke ocenila, da evrsko gospodarstvo ostaja šibko. "Gospodarstvo bo do konca letošnjega leta verjetno ostalo šibko. Toda z nadaljnjim zniževanjem inflacije, okrevanjem realnih dohodkov gospodinjstev in povečanjem povpraševanja po izvozu se bo v prihodnjih letih znova okrepilo," je dejala.

Inflacija se je septembra v evrskem območju spustila na 4,3 odstotka, kar je za 0,9 odstotne točke nižje kot avgusta. Inflacija, ki ne upošteva cen energije in hrane, pa se je znižala s 5,3 odstotka na 4,5 odstotka. Cene so se po septembrskem padcu znova začele zviševati, pri čemer so cene energije zaradi geopolitičnih razmer po njenih besedah vse manj predvidljive.

ECB je po njenih besedah "zelo pozoren" na gospodarska tveganja in posledice, ki jih prinaša vojna na območju okupirane Gaze. Povečane geopolitične napetosti bi lahko kratkoročno zvišale cene energentov. Ob tem bi lahko ekstremne vremenske razmere cene hrane dvignile bolj, kot je bilo pričakovano. Inflacijo bi lahko povečalo tudi dolgotrajno povečevanje inflacijskih pričakovanj, je naštela.

O tem, kdaj bi se obrestne mere lahko začele spuščati, danes po njenih besedah niso govorili. Razpravljati o tem je zdaj "absolutno prezgodaj". "Trenutno smo v mirovanju," je dejala, a to po njenem mnenju ne pomeni, da obrestnih mer ne bodo več zvišali. To je najboljše orodje, ki ga lahko uporabijo za vrnitev inflacije na ciljno raven. "A po sedanjih podatkih smo prepričani, da se bomo s temi ravnmi lahko vrnili na ciljno inflacijo," je opisala.

Vasle: V prihodnjih mesecih bo potrebna previdnost

"Ko govorimo o naših nadaljnjih korakih na področju denarne politike, je najverjetnejši scenarij, da nadaljnji dvigi obrestnih mer ne bodo več potrebni," je pred odločitvijo pojasnil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Prevladovalo je namreč prepričanje, da so zadnji znaki umirjanja inflacije v evrskem območju spodbudni. Glede na to, da zunanja negotovost, povezana z geopolitičnima vojnima žariščema na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, ostaja ter da se domača negotovost, vezana na visoko rast plač in ekspanzivno fiskalno politiko, pa je v prihodnjih mesecih še naprej potrebna previdnost, ocenjuje Vasle, ki morebitnega vnovičnega zvišanja obrestnih mer, vsaj enega, ne izključuje.

Kar se guvernerju še posebej zdi problematično, je prevelika razlika med slovensko in evrsko inflacijo. Septembra je ta v državah evra na letni ravni znašala štiri odstotke, pri nas kar sedem. Vasle zato opozarja: "Potrebna je velika previdnost, kako se bo oblikovala politika plač v Sloveniji v prihodnje, kako se bo oblikovala fiskalna politika, kajti ravno ti dve politiki sta tisti, ki bi lahko privedli do trajnejšega razhajanja med slovensko in povprečno inflacijo evrskega območja."

Na letno inflacijo v Sloveniji so septembra sicer najbolj prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, k porastu mesečne pa višje cene elektrike.

Rast inflacije v EU-ju se je začela zmanjševati