Ulov količinsko iz leta v leto upada, zato morajo potegniti vedno več kilometrov mrež, ugotavljajo piranski ribiči (slika je simbolična). Foto: BoBo
Ulov količinsko iz leta v leto upada, zato morajo potegniti vedno več kilometrov mrež, ugotavljajo piranski ribiči (slika je simbolična). Foto: BoBo
Ribič, ribolov
Po podatkih s spletne strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so konec leta 2012 kar 91 odstotkov slovenske ribiške flote predstavljala plovila dolžine do 12 metrov, vseh aktivnih ribiških plovil pa je bilo 84. Foto: BoBo

"Vsako leto je težje za tiste, ki živimo samo od ribištva," z glavo zmajuje piranski ribič Zlatko Novogradec. Zadnja sezona je bila tudi z vidika prodaje med najslabšimi, cene rib pa jim dodatno zbijajo hrvaški ribiči, ki prodirajo do slovenskih odjemalcev, naj bodo to ribarnice ali gostinci.

Slovensko morje je majhno in prenese le določeno število ribičev, država pa dopušča vsem možnost ribolova, kar ogroža eksistenco poklicnih ribičev, ki že tako težko shajajo, opozarja Novogradec. Po njegovem mnenju je zaradi tega dolgoročno ogrožen celo obstoj same panoge, zato bi morali biti najprej na vrsti poklicni ribiči, ki od tega živijo, "in šele potem, če je možnost, bi dali koncesije drugim".

Za administracijo gre več časa kot za sam ribolov
Tudi inšpekcijske službe bi se bolj kot s preverjanjem, ali poklicni ribiči napišejo vse ladijske dnevnike, morali bolj ukvarjati z nadzorom nad krivolovom na morju, ki ga, dodaja Novogradec, ne znajo izkoreniniti.

Med težavami, ki sicer pestijo poklicne ribiče v slovenskem morju, Novogradec v pogovoru za STA izpostavlja obsežno administracijo, za katero "porabimo več časa, kot pa lovimo ribe na morju".

Tak primer je obveznost vodenja ladijskih dnevnikov, ki jo je naša država po njegovem mnenju nekritično povzela po evropski zakonodaji, uvedla tovrstno obveznost tudi za male ribiče in jih tako vrgla v isti koš z velikimi ribiči, čeprav po njegovem mnenju za ribiške ladje pod 12 metri takšna obveznost sploh ni smiselna in je tudi evropska zakonodaja ne predvideva.

Po podatkih s spletne strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so konec leta 2012 kar 91 odstotkov slovenske ribiške flote predstavljala plovila dolžine do 12 metrov, vseh aktivnih ribiških plovil pa je bilo 84.

Morje pretoplo za ciplje
Na ulov ribičev v teh tednih vpliva tudi vreme. Tako je bil januar običajno že "mrtva" sezona, a so zaradi bistveno višjih temperatur morja, denimo, pasare, ki so prej zahajale k nam decembra, začele prihajati šele te dni. Visoka temperatura se pozna tudi pri cipljih, saj v tej zimi še ni bilo večjega ulova.

Ena od razlag za odsotnost cipljev je po besedah Novogradca tudi ta, da ribe zaradi vse večjega prometa in množične navzočnosti ribičev preprosto nimajo miru in se posledično ne zadržujejo več v tem delu Jadrana.

Za slovenske ribiče je bil sicer četrtek vesel dan, saj so se na portoroški pomol vrnili s polnimi mrežami rib. V prvem večjem letošnjem ulovu so jih ulovili skoraj tono in 300 kilogramov, največ je bilo oradic in ovčic. Reportažo Televizije Slovenija si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.

Namesto cipljev so se v mreže ujele orade
Namesto cipljev so se v mreže ujele orade