Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO
Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO

"Na TZS-ju se strinjamo, da je napoved o ohlajanju gospodarstva treba jemati resno in s tem tudi povečana tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva, hkrati pa makrobonitetni ukrep Banke Slovenije ocenjujemo kot nesorazmeren in pretiran," so predstavniki zbornice poudarili v sporočilu za javnost.

Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, podpira ukrep Banke Slovenije. Pravi, da ta ukrep ščiti ranljive skupine, da jim ostanejo osnovna sredstva za preživetje. Bombardiranje bank z "ugodnimi posojili" je situacija, ki ranljive skupine postavlja v spremenjenih okoliščinah v zelo težavni položaj, ko lahko ostanejo na dolgi rok z dolgom in brez nepremičnine. Na prvi pogled so takšni krediti usluga mladim za razreševanje stanovanjskega problema, medtem ko Slovenija ne zagotavlja pogojev za neprofitni najem, za zadružništvo, ukrepe, kjer bi lahko prišli v solastništvo in potem odplačevali.

Glede na to, da precejšen del prebivalstva ne bo več imel dostopa do potrošniškega kredita in se bo zmanjšala možnost načinov financiranja nakupov prek t. i. namenskih blagovnih kreditov izključno za nakup določenega blaga, pričakujejo negativne učinke v trgovinski dejavnosti.

"V praksi se namreč potrošniški krediti v večji meri uporabljajo predvsem za nakup trajnejših dobrin, kot so na primer stanovanjska oprema, gradbeni material, gospodinjski aparati in tehnični proizvodi, ki jih potrebuje vsak dom oziroma gospodinjstvo. Tovrstni krediti namreč omogočajo razporeditev finančnega bremena nakupa teh proizvodov na daljše časovno obdobje, kar omogoča tudi vmesne nakupe za druge dobrine in prosti čas," so pojasnili.

"Ob tem na TZS-ju izražamo zaskrbljenost, da se bodo potrošniki za kredite obračali v sosednje države, ki takih omejitev nimajo," so dodali.

Težje do posojila

Zaradi pričakovanj negativnih posledic ukrepa na obseg potrošnje in kakovost življenja ljudi so predlagali spremembo sklepa za omilitev negativnih učinkov.

Sorodna novica Guverner: Z zaostrovanjem kreditiranja ščitimo davkoplačevalce

Skladno s sklepom Banke Slovenije bodo morale sicer banke na področju kreditiranja prebivalstva od 1. novembra upoštevati nove minimalne standarde. Centralna banka je pri potrošniških kreditih omejila ročnost, pri potrošniških in stanovanjskih kreditih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

Za to se je odločila, ker je pred letom dni bankam izdala priporočila, a ugotovila, da jih te ne upoštevajo v zadostni meri. Ocenila je namreč, da se tveganja, povezana predvsem s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, povečujejo. Rast potrošniških kreditov je namreč že precej časa zelo visoka, avgusta je medletno znašala 11,7 odstotka.

Novembra nekateri težje do posojila