Na trgovinski zbornici uvedbi davčnih blagajn na tak način nasprotujejo, saj naj bi pomenil le dodatne stroške. Foto: BoBo
Na trgovinski zbornici uvedbi davčnih blagajn na tak način nasprotujejo, saj naj bi pomenil le dodatne stroške. Foto: BoBo

Na trgovinski zbornici se zavzemajo, da bi pri uvedbi davčnih blagajn dali poudarek predvsem oceni stroškov. Ti bi po mnenju zbornice še posebej prizadeli majhne trgovce, kar je v tem trenutku popolnoma nesprejemljive.

Trgovci vladi ob tem predlagajo, naj uvajanje davčnih blagajn spremljajo ustrezne spodbude, in sicer v obliki priznavanja davčne olajšave v višini stroška, ki ga bo imelo podjetje. Prav tako je treba upoštevati primere dobrih praks v drugih državah. Poleg tega se jim zdi tudi zelo pomembno, da se zavezancem zagotovi dovolj dolgo prehodno obdobje za prilagoditev poslovanja.

Da bi zmanjšali utaje in izogibanje plačevanju davkov pri blagajniškem poslovanju, so od julija lani obvezne t. i. virtualne davčne blagajne, ki ne dovoljujejo brisanja ali naknadnega spreminjanja podatkov na računu. Za zavezance, ki za izdajo računov ne uporabljajo računalniških programov, pa bo od 31. januarja 2015 obvezna uporaba vezane knjige računov. 1. septembra 2015 bo država uvedla tudi t. i. prave davčne blagajne. Te bodo neposredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Fursa.