Finančna uprava bo letos imela na voljo več kontrolnih podatkov o prejemkih posameznikov v preteklem letu. Od davčnih uradov držav članic EU-ja bo samodejno dobila podatke o prejemkih slovenskih rezidentov, ki jih bo lahko upoštevala pri odmernih odločbah. Iz tujine bo tako dobila podatke o plačah, prejemkih direktorjev, življenjskih zavarovanjih in nepremičninah. Foto: EPA
Finančna uprava bo letos imela na voljo več kontrolnih podatkov o prejemkih posameznikov v preteklem letu. Od davčnih uradov držav članic EU-ja bo samodejno dobila podatke o prejemkih slovenskih rezidentov, ki jih bo lahko upoštevala pri odmernih odločbah. Iz tujine bo tako dobila podatke o plačah, prejemkih direktorjev, življenjskih zavarovanjih in nepremičninah. Foto: EPA

Gre za uveljavitev evropske direktive. "Davčne uprave si bodo izmenjevale podatke o dohodkih iz zaposlitve, o dohodkih direktorjev, o produktih življenjskih zavarovanj in tudi o dohodkih iz naslova lastništva nepremičnin," pojasnjuje Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.

Ta bo lahko primerjala oddano napoved tudi s kontrolnimi podatki iz tujine. Finančna uprava bo samodejno pridobila podatke o slovenskih rezidentih "in ti podatki se bodo nato razčiščevali z zavezanci glede izvora dohodka in podobno", dodaja Hrenova.

Ker vse več ljudi dela v tujini, pa je dobro, še zlasti če gre za daljše obdobje, urediti tudi status rezidenta oziroma nerezidenta - torej kje plačevati davek.

Postopek ugotavljanja statusa nerezidenta je povsem individualen, odvisen od primera do primera - gre pa za to, da davke plačuješ tam, kjer živiš, da te ne doleti dvojna obdavčitev, ali pa tudi izmikanje obdavčitvi sploh.