V pripravljeni specifikaciji so natančno predpisani pogoji za pridelavo in predelavo žit z oznako Izbrana kakovost – Slovenija ter njihovo trženje, pa tudi za vodenje evidenc in nadzor. Foto: Pixabay
V pripravljeni specifikaciji so natančno predpisani pogoji za pridelavo in predelavo žit z oznako Izbrana kakovost – Slovenija ter njihovo trženje, pa tudi za vodenje evidenc in nadzor. Foto: Pixabay

Po navedbah ministrstva so skupno vlogo za priznanje označbe za pridelavo in predelavo pšenice, rža, ječmena, ovsa, pire, koruze, prosa in ajde vložile Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

V pripravljeni specifikaciji so natančno predpisani pogoji za njihovo pridelavo, predelavo, trženje, vodenje evidenc in nadzor. "Za pridelavo se zahteva petletni načrt kolobarja, v katerem je prepovedana pridelava iste vrste žita dvakrat zapored ali ajde trikrat zapored na isti površini. Obvezna je zadelava organskih ostankov v tla, prepovedano je gnojenje z digestatom ali kompostom iz komunalnih čistilnih naprav, uporabljajo se lahko samo fitofarmacevtska sredstva, ki so v Sloveniji dovoljena v integrirani ali ekološki pridelavi žit in ajde, prepovedana je uporaba sredstev za desikacijo. V času žetve je obvezna meritev deoksinivalenola, ki je najpogostejši mikotoksin pri pridelavi žit," so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Ob tem so dodali, da morajo imeti žita in ajda kakovost, primerno za peko kruha in drugih pekovskih izdelkov, zato so v njihovi specifikaciji predpisani tudi parametri kakovosti.
Za proizvodnjo izdelkov iz njih pa morajo imeti vse uporabljene sestavine tudi certifikat. Tega morajo po pojasnilih ministrstva imeti tudi vse uporabljene sestavine, za katere je že priznana uporaba označbe izbrana kakovost, kot sta denimo skuta ali jabolka v zavitku.

Pred samo uporabo označbe Izbrana kakovost – Slovenija za označevanje pridelkov in izdelkov se morajo proizvajalci tudi certificirati pri certifikacijskih organih. "Ti pri proizvajalcih vsako leto preverjajo, ali njihova pridelava in predelava potekata skladno z zahtevami, predpisanimi v specifikaciji. Če pridelava in predelava ustrezata predpisani, proizvajalcu izdajo certifikat," so pojasnili na ministrstvu.

Certificiranje izvajajo trije certifikacijski organi, med njimi Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.