Čeprav morajo vsi v državi, tudi tujci, ki delajo na naših tleh, spoštovati slovensko zakonodajo, pa vendarle prihaja do neenakih pogojev oziroma socialnega dampinga. Za vse velja zgolj zakon o delovnih razmerjih, medtem ko kolektivna pogodba, ki prinaša zaposlenim ugodnejši položaj, velja samo za podpisnike kolektivne pogodbe in torej nima razširjene dejavnosti. Težava je v neustrezni zakonodaji. "V zakonu je težava v tem, da je zapisano, da mora biti pri podjetjih, ki so včlanjena v delodajalska združenja, najmanj 50 odstotkov zaposlenih," je za Radio Slovenija povedal Oskar Komac iz Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije.

Pozivi socialnih partnerjev, naj vlada spremeni en sam člen, za zdaj niso obrodili sadov. Tako lahko tisti, ki niso člani ene od delodajalskih združenj, še vedno izplačujejo zgolj minimalno plačo po zakonu. Kot pravi Jože Renar z gospodarske zbornice, se tu lomi položaj slovenskega gradbeništva. "To olajšuje tudi dostop tujih izvajalcev na slovenski trg, ki prihajajo iz socialnih okolij, v katerih je naša minimalna plača kar dobra," je povedal Renar. Jakob Počivavšek s sindikata Pergam ob tem dodaja, da "je treba zagotoviti enake pogoje vsem ponudnikom na trgu".

Upoštevanje socialnega kriterija

Zagotovitev zgolj minimalne plače in ne višjega standarda po kolektivni pogodbi pomeni nižjo ceno ponudnika in socialni damping. "Za preprečitev socialnega dampinga je nujno treba razširiti veljavo kolektivne pogodbe. To pomeni, da bi morala vsa podjetja, ki delujejo na ozemlju Republike Slovenije, spoštovati minimalne standarde in zakone ter tudi kolektivne pogodbe," je ob tem dejal Komac. Do takrat pa menijo tako sindikati kot delodajalci, naj se pri oddaji javnih naročil upošteva tudi socialni kriterij. Damping pa so seveda tudi vse množične kršitve, kot so denimo lažno samozaposleni podizvajalci, prekarstvo in delo na črno.