Kot je pojasnil sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac, so s spremembami dopolnitve kolektivne pogodbe izboljšali položaj zaposlenih na tarifnem delu kolektivne pogodbe, saj je za približno pet odstotkov usklajen dodatek za delo na oddaljenih gradbiščih. Za najmanj pet evrov je dvignjen tudi dodatek za prehrano, z novim letom se bo na najmanj 1000 evrov zvišal tudi regres za letni dopust, usklajena pa je tudi višina jubilejne nagrade.

Zaradi vseh težav, ki jih imajo s plačnim modelom, pa se ni spremenila tarifna lestvica. "Čeprav si že nekaj let prizadevamo, da bi najnižje osnovne plače izenačili z minimalno plačo, nam to ni uspelo, a smo ocenili, da je bolje, da se osredotočimo na druge prejemke delavcev, kot da najnižje osnovne plače usklajujemo za zneske, ki zaposlenim ne pomenijo nič," je dodal Komac. So se pa z delodajalci dogovorili, da se na temo plač znova sestanejo v marcu prihodnje leto.

Leto 2020 po mnenju predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič prinaša nove priložnosti za pogajanja. Kot je dejala, pričakujejo, da bodo socialni partnerji zmogli predstaviti in opredeliti nov plačni model, da se končno nehamo pogovarjati o minimalni plači kot edini zveličavni predpostavki in končno začnemo govoriti o dvigu plač vseh zaposlenih.

Komac in direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Renar sta kot izziv predstavila tudi oblikovanje minimalnih enakih pogojev za vse gradbince na trgu. Z vstopom tujih izvajalcev iz okolij z nižjim socialnim standardom se namreč na trgu pojavlja socialni damping, zato bi se v Sloveniji morala uveljaviti razširjena kolektivna pogodba, zaživeti pa bi morali tudi paritetni socialni skladi za zaščito delavcev in delodajalcev kot blažilci nihanj v tej dejavnosti.

"Kriterij bi moral biti najbolj gospodarna ponudba, ne najnižja cena"
Pravila za slovenska podjetja v tujini niso enaka kot za tuja v Sloveniji, so opozarjali sogovorniki, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je opozoril tudi, da država – več kot polovica naročil v gradbeništvu je javnih – v postopkih javnega naročanja ne izkorišča možnosti, ki ji jo daje zakon, to je uporaba socialnega kriterija. "Kriterij izbora bi moral biti najbolj gospodarna ponudba, in ne najnižja cena," je izpostavil.