Foto: BoBo
Foto: BoBo

Kako je bil videti ponoven zagon turistične dejavnosti najprej na terasah od tega ponedeljka pa tudi v notranjosti lokalov, gostiln in drugih nastanitev, je za MMC pokomentiral Ago Špacapan iz Špacapanove hiše v Komnu na Krasu. "Morali smo minimalizirali čisto vse stroške delavcev, odprtje ob koncu tedna smo tako izvedli v čisto lastni, bom rekel družinski režiji. Če primerjam z lansko sezono, je trenuten upad obiska od 80 do 90 odstotkov, se pravi: petek, sobota nič dela, v nedeljo pa, ker je bilo lepo vreme, se nam je napolnilo nekaj mizic na terasi," je dejal. V dobrih starih časih so imeli v visoki sezoni pri Špacapanovih ves čas polno. "Delali smo na rezervacije, zdaj pa gledaš vreme in upaš, da če bo lepo, se bo kakšen turist prikazal," je opisal trenutni položaj.

Za pozdraviti je, da smo prvi preklicali epidemijo, zaželeno je tudi, da bi, gledano s turističnega vidika, čim prej odprli meje vsaj z Avstrijo, Madžarsko in tudi Italijo, če bo epidemiološka slika to dovoljevala, to je ključna zadeva, s katero lahko naš turizem preživi.

Gostilničar Ago Špacapan

Takoj po sprostitvi ukrepov je naraslo povpraševanje v največjem kampu na slovenski obali v Ankaranu. "Najprej so prišli domači gostje, našteli pa smo tudi nekaj tujcev, Avstrijcev in Nemcev, ki so praktično takoj po odprtju prišli v kamp," je za TV Slovenija povedal Aleš Semeja iz kampa Adria Ankaran.

Še preden so prišli v veljavo prvi vladni ukrepi, so v Špacapanovi hiši odslovili vse delavce z dogovorom, da jih vzamejo nazaj, takoj ko posel znova steče. "Bili smo hitrejši, kot je reagirala država, z delavci smo se dogovorili, da jih odpustimo in potem vzamemo nazaj. Šele nekaj tednov po tem je država odreagirala s svojimi ukrepi," je pojasnil. Kriza bo po njegovih besedah trajala vse leto do naslednje sezone, ki se na Krasu začne aprila. "Vse poroke, prenočitve, dogodke imamo odpovedane, zdaj je to, kot bi nas zadela kap in se moramo na novo naučiti hoditi, govoriti itd.," je bil slikovit. Če vlada po njegovih besedah še danes odpre čisto vse meje za ves svet, bo trajalo več mesecev, da se položaj vsaj približno normalizira.

Vlada predlaga posebne turistične vavčerje za vse polnoletne državljane Slovenije v znesku 200 evrov. "To je zelo dobrodošlo, mi sobe imamo, a pozabili so na preostale gostince, to pokrije zgolj en del turističnega sektorja," je opozoril Špacapan.

Ago Špacapan v Špacapanovi hiši v Komnu. Foto: MMC RTV SLO
Ago Špacapan v Špacapanovi hiši v Komnu. Foto: MMC RTV SLO

"Skakajoči otroci" težava za ukrepe NIJZ-ja

Ukrepe in varnostna priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za preprečevanje okužb je po Špacapanovih besedah izredno težko izvajati v praksi. "Boriš se za vsakega gosta, ki pride, da ga obdržiš, da ga maksimalno dobro postrežeš, da bo še prišel. Gost je kralj, kralj je bil že prej, zdaj pa še toliko bolj, gosta iščemo vsi. Sočasno pa se ukvarjaš še z vsemi ukrepi, ko moraš goste opozarjati, naj nataknejo maske," je dejal. Največja težava za ukrepe NIJZ-ja pa so otroci, ki "skačejo naokoli". V ljudi se je zagrizel strah in paranoja. "Če imaš v lokalu kakšnega tujca, so ljudje tako narejeni, da takoj pade, aha, ta je pa od tam, tam je veliko virusa, pojavlja se, da se na tujce gleda postrani," je strnil svoja opažanja.

"Tudi ko je resort popolnoma poln, sprejme 2000 ljudi, lahko zagotavljamo 90 kvadratnih metrov na gosta, kar pomeni, da večkratno presegamo normative, ki so priporočeni za varno bivanje," pa je pojasnil Semeja iz kampa Adria.

"Za pozdraviti je, da smo prvi preklicali epidemijo, zaželeno je tudi, da bi, gledano s turističnega vidika, čim prej odprli meje vsaj z Avstrijo, Madžarsko in tudi Italijo, če bo epidemiološka slika to dovoljevala, to je ključna zadeva, s katero lahko naš turizem preživi," je sklenil Špacapan.

Posledice najhujše za turizem

Direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo pa je na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da je bil turizem prva od gospodarskih panog, ki je občutila posledice svetovne krize zaradi širitve novega koronavirusa, zato je bila tudi prva, ki je skupno oblikovala predloge ukrepov za državno pomoč.

Že na začetku marca so se tako povezala vsa združenja v panogi in začela pripravljati predloge ukrepov. Prvi seznam predlogov so predstavili 3. marca, od takrat pa so vladi poslali 10 takšnih svežnjev. "Vladi smo tako poslali usklajena stališča in resničen glas turizma," je dejal Pobegajlo. Pozivom delodajalcev so se pridružili tudi predstavniki sindikata delavcev gostinstva in turizma.

Tokratni šok za turizem je bistveno drugačen od šokov v zadnjih 20 letih, na primer finančne in gospodarske krize ali izbruha virusa sars. Takrat je turizem razmeroma hitro okreval, zdaj pa bo okrevanje bistveno počasnejše, saj bodo turistična potovanja za velik del ljudi med zadnjimi dejavnostmi, ki se jih bodo znova lotili. Za letos tako pričakujejo od 50- do 70-odstotni upad realizacije v panogi glede na 2019.

Koliko mesecev bo trajalo, da se bo turizem vsaj za silo pobral na noge? Foto: EPA
Koliko mesecev bo trajalo, da se bo turizem vsaj za silo pobral na noge? Foto: EPA

Podaljšanje subvencij čakanja na delo?

V sektorju po Pobegajlovih besedah kot izjemno koristen ukrep poudarjajo subvencioniranje čakanja na delo. Sami bi si želeli njegovo ohranitev do konca leta, pričakovali pa so vsaj podaljšanje za štiri mesece. A v zadnjih osnutkih tretjega protikoronskega zakona je bila predvidena ohranitev ukrepa le do konca junija. Zato delodajalce v turizmu skrbi, da bo v odsotnosti podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo in drugih sistemskih ukrepov za turizem prišlo do izjemno slabih posledic za panogo. Delo v njej bi lahko izgubilo celo okoli 20.000 zaposlenih.

Glede na vse dosežke turizma v zadnjih letih, ki so se pokazali tudi v uspešnih prvih dveh mesecih tega leta, ko je panoga kljubovala vremensko zelo neugodni zimi, je čas, da turizem prejme konkretno pomoč, je dejal direktor TGZS-ja.

Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik je spomnil, da so bili hotelirji od sredine marca brez prihodkov, imajo pa ves ta čas visoke fiksne stroške. Tudi zato je poudaril potrebo po učinkovitih rešitvah za zagotavljanje likvidnosti v panogi. Slovenski turizem je po njegovih besedah ponos slovenskega naroda, a naravne in kulturne lepote "brez turističnih ponudnikov nimajo smisla". Če teh ponudnikov ne bomo ohranili, vidi "pogorišče in propad". Ob tem je povedal, da je vlada sektorju kot alternativo shemi čakanja na delo ponudila subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Vendar pa ta po Jamnikovih besedah v hotelirstvu in večini turizma ni učinkovita, saj skrajšani delovnik za turizem ni uporaben.

"Socialna bomba in prežeči jastrebi"

Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer je opozoril, da je bila zanje novica, da shema subvencioniranja čakanja na delo ne bo podaljšana do konca leta, velik šok, ni pa jim jasno, zakaj se je zgodila sprememba.

Ker je negotovost zelo velika, bi se lahko nekatere turistične družbe po njegovih besedah že sredi julija začele spoprijemati z grožnjo insolventnosti in propada. Grozi tudi "socialna bomba, ki si je država ne bi smela privoščiti". Opozoril je tudi na nevarnost razprodaje slovenske turistične infrastrukture, saj "jastrebi vedno prežijo nanjo". Tudi tega si Slovenija ne bi smela dovoliti, je dodal. "Če vlada ne bo sledila pozivom turizma, bo pokazala, da ji za turizem ni mar," je menil Altbauer in dodal, da si tega ne želi. Zato jo je pozval, naj prisluhne panogi.

Prazna portoroška plaža med epidemijo. Foto: Radio Koper/Lea Širok
Prazna portoroška plaža med epidemijo. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Vavčerji dobra ideja, a ne prinašajo rešitve

Pobegajlo, Jamnik in Altbauer so pozdravili predlog za posebne turistične vavčerje za vse polnoletne državljane Slovenije. To bo lahko kratkoročno ublažilo padec v turizmu, a sam po sebi ukrep nikakor ni sistemski in ne predstavlja rešitve za sektor, so opozorili.

Pojasnili so, da bi bil učinek tega ukrepa res kratkoročen in ne bi dosegel vseh ponudnikov v enaki meri, obenem pa bi se lahko zgodilo tudi, da ga precej prejemnikov ne bi izkoristilo. Omenili so npr. starejše, tiste iz zdravstveno ogroženih skupin in socialno šibkejše. Veljal bi namreč le za prenočitev z zajtrkom pri ponudnikih nastanitev, vse dodatne storitve bi bilo treba plačati iz lastnega žepa.

Prav tako slovenski gostje predstavljajo le četrtino vseh prenočitev v normalnih letih, zato slovenski turizem ne more preživeti brez tujih gostov, so opozorili. Pogoj za to sta odprtje meja z vsemi sosednjimi državami in znotraj EU-ja ter normalizacija razmer na vseh velikih trgih za slovenski turizem. Kar 60 odstotkov vseh tujih gostov v Slovenijo pride iz Italije, Avstrije in Nemčije. Ob tem Jamnika veselijo prizadevanja Nemčije, da bi čim prej sprostili prehode čez meje v EU-ju za turiste, graja pa taktiko Avstrije, v kateri vidi protekcionizem za lasten turistični sektor.

Poziv vladi za subvencije turizmu

Sindikat delavcev gostinstva in turizma (SGIT) Slovenije in turistična združenja pozivajo vlado, naj v tretjem protikoronskem svežnju sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili ohranitev delovnih mest v dejavnosti gostinstva in turizma.

Generalna sekretarka SGIT-a Slovenije Breda Črnčec je v pozivu vladi poudarila, da so bili še na prvi seji strokovnega sveta za turizem 4. maja na Brdu pri Kranju obveščeni, da bo v tretjem svežnju pomoč v dobršni meri namenjena turizmu. Zato so bili toliko bolj presenečeni nad predlogom podaljšanja ukrepa povračila nadomestila čakanja na delo doma le za junij, ki so ga prejeli konec prejšnjega tedna.

Vavčerji bodo prenosljivi med družinskimi člani

Tako kot za delodajalce je tak predlog tudi za sindikat nesprejemljiv, zato so na ministrstvo za delo ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovali pisno pobudo, da se ukrep subvencioniranja nadomestila plače za čas čakanja na delo doma podaljša vsaj do konca leta, in sicer vsaj za panogo gostinstva in turizma. Zaposleni se namreč ne bodo vsi hkrati vračali na delo, temveč postopoma, odvisno od zasedenosti z gosti.

V SGIT-u Slovenije poudarjajo, da bo za okrevanje panoge potrebno daljše obdobje, zato od vlade v tretjem svežnju pričakujejo sprejetje ukrepov, ki bodo omogočali ohranitev delovnih mest in ki bodo preprečili nadaljnja odpuščanja delavcev. "Tudi za SGIT Slovenije je nesprejemljivo, da bi vlada ukrep subvencioniranja nadomestila za čas čakanja na delo doma podaljšala le za en mesec, saj je pričakovati najbolj črn scenarij, ki ga napovedujejo delodajalci ‒ 20.000 odpuščenih delavcev in stečaje družb. In to moramo preprečiti," so poudarili v sindikatu in dodali, da je ne glede na razglasitev konca epidemije v Sloveniji za panogo gostinstva in turizma nujno potrebna pomoč države tudi v naslednjih mesecih.

Tudi v OZS-ju so nezadovoljni

Tudi v sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so nezadovoljni s predlogi v tretjem svežnju. "Ukrep čakanja na delo je izjemno pomemben, saj dela v številnih panogah, kljub vnovičnemu zagonu še nekaj časa ne bo. Najbolj enostavna rešitev bi zato bila, da se ukrep čakanja na delo podaljša, veljati pa mora za vse panoge, ne le za turizem in gostinstvo," je, kot so sporočili z OZS-ja, pojasnil predsednik zbornice Branko Meh.

Za zbornico malega gospodarstva je tudi nesprejemljivo, da bi vlada zaostrila pogoje za koriščenje tega ukrepa. Tako predlagajo, da pogoji ostanejo enaki – da bodo torej do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim prihodki v letu 2020 upadejo za več kot 10 odstotkov. "Sekcija sicer pozdravlja predlog uvedbo turističnih bonov, vendar si želi, da ti veljajo tudi za gostinsko, ne le turistično dejavnost," so ob tem poudarili.

Več kot 4600 nezaposlenih na zavodu za zaposlovanje

"Panoge gostinstva in turizma ne bo mogoče oživiti brez prepotrebnih ukrepov vlade, pa tudi kakovostnega kadra, zato moramo narediti vse, da ohranimo delovna mesta," še poudarjajo v sindikatu in opozarjajo na skrb vzbujajoč podatek, da je bilo samo v dveh mesecih, marcu in aprilu, iz te panoge na zavod za zaposlovanje prijavljenih že več kot 4600 ljudi.

Panoga gostinstva in turizma je zaradi pandemije ena najbolj prizadetih v Sloveniji in po svetu. Od sprejetja odloka vlade so se s 16. marcem zaprla vsa vrata hotelov, igralnic, gostiln, turističnih kmetij in drugih ponudnikov. "Panoga je domala obstala in šele v maju se je vlada odločila za sproščanje ukrepov tudi v tej panogi. Škoda izpada dohodkov je ogromna, večina delavcev pa s sklepi delodajalcev doma na čakanju na delo," so pojasnili v sindikatu.

Kot so poudarili, so turizem ljudje in za okrevanje te panoge bodo potrebni tudi delavci, zato je treba narediti vse, da se ohranijo delovna mesta in preprečijo nadaljnja odpuščanja. Ob tem so dodali še, da je treba delavcem, ki se bodo vračali na delo, zagotoviti varno in zdravo delovno okolje z vso potrebno zaščitno opremo ter standardi in natančnimi navodili stroke.