Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

Mojmir Mrak je povedal, da se je v posvetovalno skupino vključil, da pomaga v delu evropske dimenzije reševanja krize, ki jo je povzročil novi koronavirus.

"Gre za šok, ki nima primerjave v sodobni zgodovini in je izjemen zdravstveni izziv, na katerega države po svetu odgovarjajo s strogimi omejevalnimi ukrepi gibanja prebivalstva. Te drastični ukrepi za zajezitev zdravstvene krize že imajo in bodo imeli gospodarsko finančne posledice. V zadnjih dneh smo videli, da se napovedi gospodarskih rasti znižujejo iz dneva v dan. Danes je nemogoče trditi, koliko časa bo trajala kriza. Večinska ocena je, da se bo njena faza merila v mesecih. Če je tako, potem je smiselno, da se ekonomski ukrepi za spopadanje s to krizo vsaj v tej fazi osredotočajo na to relativno kratko obdobje. Slovenija je članica EU-ja in s tem svežnjem, ki se pripravlja in so bile zasnove predstavljene danes, se odziva na konceptualno podoben način, kot to počne večina evropskih držav," je dejal Mrak.

"Pri nas gre za ukrepe za tri mesece in usmerjeni so v področje zagotavljanja osnovne socialne varnosti. Drugo je pomoč gospodarstvu za ohranjanje likvidnosti in delovnih mest. Obe prioriteti vidimo v programih večine evropskih držav," je dodal.

Ob tem je opozoril, da zdravstvene zadeve niso velik del evropskega pravnega reda in so pristojnosti ostale na ravni držav. Zato je zdravstveni del v rokah držav članic.

Ukrepe EU-ja je razdelil v tri sklope. Prvi sklop so instrumenti, ki so že veljavi in jih bo Slovenija morala čim bolj izkoristiti. Drugi sklop so instrumenti, ki so v pripravi ali fazi pogajanja. Tretji sklop pa so instrumenti za delovanje prostega trga za pretok blaga in storitev.

"Kaj je bilo že storjenega na območju EU-ja? Gre predvsem za tri stvari. Eno je, kar je sprejela evropska centralna banka. Gre za velik instrument, ki je bil sprejet v zadnjem mesecu v dveh, treh fazah. Zdaj je na razpolago 1000 milijard dodatne likvidnosti, ki bo omogočala zadolževanje držav po normalnih pogojih. To je operativno. Druga pomembna stvar je, da so bili že sprejeti ukrepi za začasno derogacijo nekaterih segmentov pravnega reda EU-ja. Mislim na segmente o fiskalnih pravilih in državnih pomočeh, nekateri od teh instrumentov so že toliko razrahljani in derogirani, da se to že da neposredno uporabiti," meni Mrak.

V evropskem stabilnostnem mehanizmu na voljo 500 milijard evrov

Drugi sklop so instrumenti, kot je evropski stabilnostni mehanizem, ki je vzpostavljen in v katerem je na voljo 500 milijard evrov. Pogajanja, da bi bila lahko sredstva tega sklada izkoriščena tudi za uporabo tovrstnih stvari, po njegovih navedbah že potekajo.

"Evropska investicijska banka bo kot največja svetovna finančna institucija, največja mednarodna banka morala v večji meri v sprejemanje aranžmajev, ki ne bodo nujno garantirani od držav članic, da bo tudi EIB sam sprejemal določna tveganja. Govorim o aranžmajih, ki bodo vezani na spopadanje s to finančno krizo. Tretja, zelo kontradiktorna stvar, ki je bila na mizi že v prejšnji finančni krizi, so skupne obveznice držav članic oz. obveznice s skupno garancijo držav članic. Zdaj se govori o korona obveznicah, v času finančne krize je bilo ime drugačno. Gre preprosto za nov instrument, ki bi tudi mednarodnim finančnim trgom dal neko jasno sporočilo o pripadnosti držav članic evrskega območja temu projektu. Jasno je, da je projekt kontradiktoren, toda stvari so se spremenile. Ta kriza ni krize, kjer so prizadete le nekatere države članice, ni asimetrična kriza, temveč je zelo simetrična. Vsi smo v tej krizi, in upam, da je več pripravljenosti za sprejetje takšnega instrumenta," je poudaril.

Prost pretok blaga in storitev

Tretji sklop pa, kot pravi, je ključna zagotovitev prostega pretoka blaga in storitev: "Če bo trg prostega pretoka blaga in storitev nehal delovati, to postavlja mnogo širša vprašanja."

"Sveženj ukrepov, ki je bil danes predstavljen, je prilagojen slovenskim specifičnostim. Je pa vsebinsko primerljiv podobnim ukrepom drugih držav EU-ja. Uspešnost oz. neuspešnost spopadanja s sedanjo krizo na ravni EU-ja bo močno zaznamovala to, kako bomo v tej evropski družini sodelovali v prihodnje," je še opomnil Mrak.

Slovenija je izdala za 850 milijonov evrov triletnih obveznic in za 250 milijonov evrov povečala obseg izdaje obstoječe desetletne obveznice, katere zapadlost je 14. marec 2029. Zahtevana donosnost na triletno obveznico znaša 0,253 odstotka, za devetletni dolg pa 0,695 odstotka, so sporočili z ministrstva za finance, kjer so zapisali, da je Slovenija okvirne pogoje izdaje napovedala "vsled nekoliko bolj pozitivnim razmeram na finančnih trgih in upoštevaje vpliva bolezni covid-19". Izdajo novih obveznic so vodile banke Barclays, BNP Paribas, Commerzbank, Credit Agricole, Goldman Sachs in HSBC.

Novinarska konferenca članov strokovne posvetovalne skupine

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.