Za številne nespodbudna novica bo spodbudno vplivala na BDP. Po ocenah statistikov je prispevek dodatnega dneva k rasti BDP-ja 0,1 odstotne točke, a natančne številke za več dodatnih dni ne morejo dati.

V letošnjem letu bodo v nasprotju z lanskim ob koncu tedna Prešernov dan, 8. februar, podaljšani praznik dela, 2. maj, Marijino vnebovzetje, 15. avgust, dan reformacije, 31. oktober, dan spomina na mrtve, 1. november, ter dan samostojnosti in enotnosti, 26. december. Po drugi strani pa bo v nasprotju z letos med tednom dan upora proti okupatorju, 27. april.

Tudi ob upoštevanju zadnjih podatkov, ki vključujejo krepko gospodarsko rast preteklih let, ocena vpliva enega dodatnega delovnega dne ostaja 0,1 odstotne točke, so zapisali na statističnem uradu.

Za toliko bi se torej v povprečju dodatno povečal BDP v primeru enega dodatnega delovnega dne. To sicer velja ob predpostavki nespremenjenih preostalih pogojev, ne glede na to, kdaj v letu je ta dan in za kateri dan v tednu gre.

Vendar pa za poljubno večje število delovnih dni na statističnem uradu zaradi zmanjševanja mejne učinkovitosti ne morejo trditi, da bo vpliv povečanja za vsak dodatni delovni dan enak.

V vsakem primeru je pričakovati blagodejen učinek večjega števila delovnih dni na rast, ki pa ga bodo po drugi strani uravnotežila razna tveganja, kot so npr. nadaljnje umirjanje zunanjega povpraševanja zaradi trgovinskih napetosti in negativni vplivi negotovosti v zunanjem okolju na predelovalno dejavnost ter druge sektorje gospodarstva.

Napovedi domačih in tujih mednarodnih ustanov za rast slovenskega gospodarstva v letu 2020, ki vključujejo tudi učinek večjega števila delovnih dni, se gibljejo od 2,5 do treh odstotkov.