Uprava Merkurja je sprejela sklep o insolventnosti družbe, saj je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Lastnike bodo zato pozvali k dokapitalizaciji.

Predsednik uprave Bojan Knuplež pravi, da so do takšnih razmer privedle različne okoliščine, in sicer organizacijska neustreznost, splošna kriza, izčrpavanje prek menedžerskega odkupa in spremenjene okoliščine na trgu. Zdaj bo najprej treba izvesti sanacijski program, Merkur pa bo pozval obstoječe lastnike k dokapitalizaciji v višini nekaj deset milijonov evrov, ki bi bila mogoča tudi v obliki konverzije terjatev v lastniški delež.

Najverjetnejša je prisilna poravnava
Po njegovem je najverjetnejši scenarij nadaljnje usode družbe prisilna poravnava. A Knuplež še ne ve, v kolikšni meri bodo upniki, med katerimi je 18 bank in okrog 1.500 dobaviteljev, poplačani, a je zagotovil, da v podjetju imajo denar za plače zaposlenih. Bo pa družba še pred iztekom enomesečnega roka sodišču predložila načrt finančne reorganizacije.

Sklep o insolventnosti Merkurja je uprava sprejela na podlagi ponovno revidiranega letnega poročila, polletnih knjigovodskih izkazov in številnega gradiva podpornih služb ter zunanje svetovalne službe. Vse ugotovitve so pokazale dolgoročno plačilno nesposobnost. Insolventnost so sicer razglasili samo za krovno družbo, medtem ko v Big Bangu, ki posluje z dobičkom, to ni potrebno, v Mersteelu pa podobna poteza ni izključena.

Knuplež pričakuje konstruktivnost upnikov
"Od upnikov pričakujem, da bodo konstruktivni pri saniranju Merkurja in bodo podprli sanacijo," je dejal Knuplež, ki si želi postopke čim bolj skrajšati. "Vsak mesec, ki ga podjetje preživi v agoniji, je potem za leto dni več okrevanja," meni.

Predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar pa je zagotovil, da vsi dogovori potekajo v dogovoru z lastniki. "Ta ukrep razglasitve insolventnosti je le korak na poti, po kateri hodimo že nekaj mesecev. Proces pogajanja, ki poteka, se bo normalno nadaljeval, saj je dogovor z upniki nujen tudi za uspešnost v sami prisilni poravnavi, ki se zdaj kaže kot najverjetnejši naslednji korak in kjer je potrebno zagotoviti strinjanje vsaj 60 odstotkov upnikov," je pojasnil.

Tajnikar: Dokapitalizacija je nerealna
A po mnenju ekonomista Maksa Tajnikarja Merkur nima takega lastnika, ki bi lahko speljal verjetno obsežno dokapitalizacijo. "Dokapitalizacija je nerealna možnost," je prepričan. Zaradi velikih obveznosti Merkurja do bank in dobaviteljev je tako po njegovih besedah najbolj verjetna prisilna poravnava ali pa celo prostovoljna poravnava, medtem ko razmere po njegovem še niso zrele za stečaj.

Sanacijski program še ni znan
Rešitev Merkurja je zdaj torej v sanacijskem programu, ki ga uprava še ni predstavila javnosti, saj naj bi bil pripravljen do konca meseca. Znane pa so že nekatere podrobnosti iz programa, ki se tičejo predvsem števila presežnih delavcev - od 4.800 zaposlenih jih je v celotni Merkurjevi skupini 1.080, od tega 100 v Mersteelu.

Sanacijski program morajo potrditi predvsem banke upnice, ki jim mora oslabljeni Merkur do konca meseca plačati 100 milijonov evrov. Zato mora vsebovati tudi reprogramiranje posojil in dokapitalizacijo v predvideni višini od 70 do 80 milijonov evrov. Vendar naj bi upniki po neuradnih podatkih svoje sodelovanje pri sanaciji pogojevali z razlastninjenjem Merfina, ki je z menedžerskim prevzemom eden izmed osrednjih krivcev za nastali položaj v največjem slovenskem trgovcu s tehničnim blagom.

"Da Merkur ostane, je pomembno za industrijo"
Zainteresiranost za to, da Merkur ostane delujoče podjetje, je že izrazil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. "Verjamem, da bo ne glede na današnjo informacijo deloval naprej. Mislim, da bo to moralo pospešiti dogovor z največjimi upniki in predvsem z bankami. Zdi se mi, da bosta ključna naslednja dva tedna," je dejal. Glede morebitnega sodelovanja Gorenja pri finančni sanaciji Bobinac ni želel ničesar prejudicirati. "Smo pa v razgovorih tako z vodstvom Merkurja kot po nekaterih drugih kanalih. Ogromno je dobaviteljev, bank, poslovnih partnerjev, ki jim je v interesu, da Merkur obstane."

Po informacijah, ki jih ima predsednik uprave Gorenja in ki so tudi javno dostopne, brez dokapitalizacije ne bo šlo, verjame pa tudi, da bo sklenjen dogovor med bankami, upniki in Merkurjem. "To je pomembno ne samo za Gorenje, ampak za slovensko industrijo. Gre za prvo slovensko tehnično trgovino, ki odpira police slovenskim izdelkom ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Zahodnem Balkanu," je poudaril.