V teh panogah grozi brezposelnost milijonu zaposlenih. Varnejši poklici so medtem v farmaciji, kemijski industriji, odvetniških pisarnah, računovodskih servisih, tudi na trgu nepremičnin.

Prejšnji mesec se je brezposelnost v Nemčiji zvišala na 5,8 odstotka, je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž.

Nemška vlada je ob začetku krize obljubila, da bodo naredili vse za čim manjšo brezposelnost, kar je delovalo že v prejšnji krizi. Hitro so sprostili denar za nadomestila in krajšanje delovnega časa in s tem preprečili množično brezposelnost, kot denimo v ZDA.

Ukrepi so po prepričanju avtorja raziskave Klausa Wohlrabeja pomagali, a se odpuščanju ni mogoče popolnoma izogniti. Za primerjavo, še februarja je bilo na skrajšanem delovnem času ali državnih nadomestilih 173 ljudi v celotni Nemčiji, aprila že milijon.

Po raziskavi Inštituta za gospodarske raziskave IFO je število zaposlenih zmanjšalo 18 odstotkov nemških podjetij. Od tega so največ odpuščala gostinska podjetja, kar 58 odstotkov, 50 odstotkov hotelov, 43 odstotkov turističnih agencij. Wohlrabe pravi, da se bo kriza odslej odražala predvsem na brezposelnosti. Najbolj na udaru bo turizem, v katerem je zaposlenih tri milijone ljudi, prav toliko kot v avtomobilski industriji. 70 odstotkov turističnih delavcev je že zdaj na t. i. čakanju.

Wohlrabe je za Radio Slovenija tudi pojasnil, da pričakuje, da bo vlada trgovskemu sektorju, gostinstvu in hotelirstvu dodatno priskočila na pomoč. Pričakuje, da si bo trg delovne sile opomogel prihodnje leto, do takrat pa naj bi bili priča številnim reorganizacijam načina dela, več bo dela od doma, digitalizacija bo hitreje izpeljana. Kako bo vse to dodatno vplivalo na brezposelnost, pa ni popolnoma jasno, je še pojasnil Wohlrabe.