Kot so pojasnili na zavodu, bodo izplačali povračila nadomestil za začasno čakanje na delo na domu po vseh protikoronskih zakonih, prvič tudi na podlagi četrtega protikoronskega zakona, ki je koriščenje sheme omogočil še v juliju, avgustu in septembru. Tudi tokratna tranša bo razmeroma obsežna, skupno izplačilo povračil za nadomestilo za čakanje na delo pa bo z njo doseglo 278,7 milijona evrov.

Nakazana povračila so še vedno daleč od številk, ki jih je vlada prvotno predvidela za subvencioniranje čakanja na delo. V programu stabilnosti, ki ga je sprejela konec aprila in poslala Evropski komisiji, je namreč samo ta ukrep ocenila na okoli 700 milijonov evrov. Zdaj na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da nameravajo za ukrep čakanja na delo in ukrep skrajšanega delovnega časa iz evropske posojilne sheme Sure skupaj nameniti 700 milijonov evrov.

Prva povračila nadomestil za skrajšani delovnik, ki ga je od junija do konca leta predvidel tretji protikoronski zakon, so bila sicer sprva predvidena za danes, nato pa prestavljena v oktober. Delodajalci so za subvencije za čakanje na delo do vključno ponedeljka oddali 76.573 vlog za 403.260 zaposlenih. Za skrajšani delovnik so medtem posredovali nekaj manj kot 8643 vlog za okoli 44.882 zaposlenih.

Shema čakanja na delo se s septembrom izteka, iz vrst delodajalcev pa je že slišati pozive vladi, naj jo podaljša do konca leta. Minister za delo Janez Cigler Kralj je medtem konec avgusta dejal, da si želi, da bi nosilni ukrep jeseni postal skrajšani delovnik.