Potrjen šesti protikoronski zakon, ki med drugim delno pokriva fiksne stroške podjetij

V tem tednu je državni zbor potrdil milijardo evrov vreden šesti sveženj protikoronskih ukrepov za blažitev posledic covida-19. Poglavitna novost je delno kritje stalnih stroškov pravnim in fizičnim osebam, ki so bile registrirane najpozneje do letošnjega 1. septembra in so jim prihodki zaradi posledic epidemije upadli za najmanj 30 odstotkov.

Subvencioniranje čakanja na delo, ki velja že od spomladi, se podaljšuje še v prvi mesec leta 2021, pri čemer se višina nadomestila plače zvišuje na višino povprečne plače v državi. Širi pa se krog upravičencev do povračila nadomestil plač za tiste zaposlene, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dela.

Zakon med drugim prinaša tudi višje kazni za ogrožanje zdravja ljudi. Organizatorjem zbiranja ljudi na javnih krajih v času, ko je to zaradi epidemije prepovedano, se lahko izreče globa v razponu od 1200 do 12.000 evrov.

Kot pomoč gospodarstvu zakon med drugim prinaša tudi vnovično možnost odloga plačila davkov ali njihovega obročnega plačila, podaljšuje se možnost odloga odplačevanja posojil, jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetij pa se bo preoblikovala tako, da bo dostopnejša.

"Ureditev v šestem protikoronskem zakonu pomeni za nas diskriminacijo"

Zaposleni v sekciji za fitnes pri GZS-ju menijo, da bi morali za njih pri kritju fiksnih stroškov veljati drugačni pogoji. Foto: BoBo
Zaposleni v sekciji za fitnes pri GZS-ju menijo, da bi morali za njih pri kritju fiksnih stroškov veljati drugačni pogoji. Foto: BoBo

Nekatere panoge ob tem opozarjajo, da je vlada na njih znova pozabila. Predsednik sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri Gospodarski zbornici Slovenije Marko Geršak je za Radio Slovenija opozoril, da bi morali za njih pri kritju stalnih stroškov veljati drugačni pogoji. Fitnesi imajo velike površine in majhno število redno zaposlenih. "Podjetje, ki ima 200 tisoč evrov letnega prihodka, bi zdaj od države, če ima dva zaposlena, dobilo dva tisoč evrov pomoči. Stroški, ki jih lastnik takšnega športnega objekta ima, pa presegajo 5, 10, tudi do 20 tisoč evrov mesečno."

S podobnimi težavami se srečujejo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov. Kot je za Radio Slovenija povedal predstavnik Industrije srečanj Gorazd Čad, jih najbolj moti kapica pri pokrivanju stalnih stroškov poslovanja. "Zato ker je v naši panogi zelo veliko mikropodjetij, z dvema, tremi zaposlenimi, ki pa ustvarjajo ogromno prihodkov in plačujejo tudi ogromno davkov, je ta kapica tisti dejavnik, ki nas popolnoma omejuje. S tem smo pravzaprav najbolj nezadovoljni."

Čakanje na odločbe, pozno izplačilo finančne pomoči

Če je podjetniku pomoč priznana, pa je težava tudi pozno izplačilo sredstev. "Če se pogovarjamo, da je naš sektor zaprt od oktobra, pomeni, da tisti, ki so dali ljudi na čakanje, še sploh niso prejeli odločb, kaj šele da bi dobili povrnjen kakršen koli denar," je še poudaril Geršak.

Država v šestem protikoronskem svežnju ureja tudi področje najemnin. Tistim, ki poslujejo v prostorih v lasti države ali lokalnih skupnosti, ne bo treba plačevati najemnin, enako velja za najemnike športnih objektov in površin v lasti države in občin. Geršak ob tem opozori, da večina njihovih članov uporablja prostore zasebnikov, kjer plačujejo polne cene najemnin – ureditev v t. i. PKP 6 zato po njihovem mnenju pomeni diskriminacijo njihovega sektorja.