Odbor ni podprl predloga opozicije, da delodajalci še tri mesece po izteku prejemanja te pomoči ne smejo odpuščati. Zdaj velja, da ne smejo odpuščati, dokler prejemajo subvencijo za začasno čakanje na delo. Foto: Pixabay
Odbor ni podprl predloga opozicije, da delodajalci še tri mesece po izteku prejemanja te pomoči ne smejo odpuščati. Zdaj velja, da ne smejo odpuščati, dokler prejemajo subvencijo za začasno čakanje na delo. Foto: Pixabay

Odbor DZ za finance je nadaljeval obravnavo predloga šestega protikoronskega zakona, ki ga je vlada pripravila, da bi omilila posledice drugega vala epidemije covida-19.

Eden izmed nosilnih ukrepov tokratnega protikoronskega zakona je delno kritje fiksnih stroškov podjetjem. Do pomoči bodo upravičene pravne in fizične osebe, ki so bile registrirane najpozneje do letošnjega 1. septembra in zaradi posledic epidemije covida-19 ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Kako bodo krili fiksne stroške

Vlada je predvidela, da bo pomoč namenjena tistim, ki so jim letni prihodki zaradi epidemije upadli za vsaj 40 odstotkov. A danes je odbor na predlog poslancev koalicije prag za upravičenost do pomoči znižal na 30-odstotni padec prihodkov. Prejeti znesek se bo izračunal v določenem deležu od njihovih lanskih prihodkov od prodaje.

Minister Šircelj. Foto: MMC RTV SLO
Minister Šircelj. Foto: MMC RTV SLO

Minister za finance Andrej Šircelj je na popoldanski novinarski konferenci vlade podrobneje pojasnil spremembo ukrepa glede fiksnih stroškov. Podjetja bodo razvrščena v dve kategoriji. Prva bodo tista, ki jim je prihodek v letu 2020 glede na leto 2019 padel med 30 in 70 odstotki. Druga kategorija pa bodo tista, ki so jim prihodki upadli več kot 70-odstotno.

Za oboje bodo nadomestilo fiksnih stroškov izračunali na podlagi formule, ki bo zapisana v zakonu, v grobem pa bo upoštevala število zaposlenih in glede na mesece. Pokrili pa bodo med drugim najemnine, zavarovanje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, stroški za energente, komunalne storitve ..., je naštel Šircelj.

Predstavil je primer srednje velikega podjetja s 60 zaposlenimi in 3 milijoni evrov prihodka. V primeru upada prometa za več kot 70 odstotkov bo podjetje prejelo 108.000 evrov nadomestila. Če pa bi promet upadel med 30 in 70 odstotki, 54.000 evrov. Znesek velja za tri mesece, izplačan pa bi bil 20 dni po koncu obračunskega obdobja, torej 20. januarja.

Subvencioniranje skrajšanega časa skozi spremembo PKP 3

Že v ponedeljek je odbor iz predloga zakona črtal podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako so predlagali poslanci koalicije, ki ureditev te problematike načrtujejo v posebnem zakonu. So pa bolj natančno zapisali, da bo višina delnega povračila izplačila nadomestila plače po novem omejena z višino povprečne plače v državi. Država bo še naprej prispevala 80 odstotkov izplačanega zneska.

Obsežnejše financiranje čakanja na delo

Za zdaj brez podaljšanja subvencioniranja skrajšanega delovnega časa

Z dopolnilom koalicije so tudi razširili krog upravičencev do izplačila nadomestila plače, če zaradi epidemije ne morejo opravljati dela.

Drugi val krize je v primerjavi s prvim zahtevnejši. Vendar je vlada prepričana, da je treba vztrajati.

Šircelj

Koalicija je nameravala majhnim podjetjem ponuditi subvencioniranje čakanja na delo v polnem znesku, vendar je na seji prišlo do zapleta in so glasovanje o tem ter še nekaterih drugih dopolnilih preskočili. Janja Sluga (SMC) je napovedala, da bodo poskušali to vsebino vključiti v zakon na plenarni seji v sredo.

Finančni minister Šircelj je na novinarski konferenci predlagano spremembo podrobneje predstavil.

Podjetje bo lahko zaprosilo za 100-odstotno nadomestilo čakanja na delo. Vendar bo najvišji znesek, ki ga bo lahko v tem okviru prejelo, 800.000 evrov, saj je to evropska omejitev višine državne pomoči. Lahko pa bo zaprosilo za 80-odstotno nadomestilo, v tem primeru omejitve ni. Vsako podjetje bo izračunalo, kaj se mu bolj izplača, je sporočil.

Druge spremembe

Šircelj je napovedal črtanje določbe o izplačilu mesečnega temeljnega dohodka verskim uslužbencem. Do tega so v skladu s petim protikoronskim zakonom trenutno upravičeni samozaposleni, kmetje in družbeniki, minister pa je povedal, da bodo v sedmi sveženj pomoči vključili še druge družbene skupine.

Ostala vsebina svežnja PKP 6 ostaja takšna kot prejšnje dni.

Vlada sicer z dopolnili, ki so jih vložila tri ministrstva, soglaša, so sporočili z Ukoma.

Spremembe v PKP 6