Foto: BoBo
Foto: BoBo

Banke zakonu nasprotujejo in bodo na ustavno sodišče vložile pobudo za presojo njegove ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje.

Po zakonu morajo banke v posojila v frankih, sklenjena med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključiti valutno kapico ne glede na stanje posojila. Ta se aktivira, ko znesek preostanka posojila zaradi spremembe menjalnega tečaja za več kot 10 odstotkov odstopa od zneska preostanka posojila, izračunanega po tečaju na dan črpanja posojila, ali ko višina anuitete zaradi spremembe tečaja za več kot 10 odstotkov odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja posojila.

Banke morajo v 60 dneh za obstoječe, že odplačane ali spremenjene posojilne pogodbe v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v frankih pripraviti ustrezno pogodbeno dokumentacijo o ureditvi medsebojnih razmerij, nov amortizacijski načrt in izračun preostanka dolga z upoštevanjem valutne kapice. Posojilojemalca ne smejo bremeniti s tem povezanimi stroški, dokumentacijo mu morajo vročiti v 75 dneh.

Če bo izračun pokazal, da so obveznosti iz pogodbe poplačane, bo morala banka v roku 30 dni posojilojemalcu vrniti morebitno preplačilo. Če je pri tem obveznosti plačeval tudi porok, bo poplačan prednostno. Če obveznosti iz posojilne pogodbe še niso poplačane, se bo pogodbeno razmerje nadaljevalo. Zakon določa tudi postopke v primeru, ko je pogodbo v frankih odpovedala banka ali ko je bila terjatev iz posojilne pogodbe v frankih prenesena na tretjo osebo.

Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilodajalci in posojilojemalci posojil v frankih se nanaša tudi na posojilne pogodbe, ki so romale na sodišče, ne glede na to, ali je sodišče o sporu že odločilo ali ne. Če bo posojilojemalec v primeru nekončanih postopkov sprejel ponudbo banke in v enem mesecu umaknil tožbo, mu bo banka dolžna povrniti vse stroške sodnega postopka, ki so nastali do uveljavitve tega zakona, vključno s sodno takso.

Za nadzor nad izvajanjem zakona je pristojna Banka Slovenije. Ta bo banki po zakonu naložila globo v vrednosti od 50.000 do 125.000 evrov, če ne bo poskrbela za ustrezno dokumentacijo, če posojilojemalcu v predpisanem roku ne bo vrnila ugotovljenega preplačila ali priglašenih stroškov. Odgovorno osebo v banki bo kaznovala z globo od 4000 do 10.000 evrov. Če banka v več kot 10 primerih ne bo odpravila ugotovljenih nepravilnosti, bo Banka Slovenije zoper njo začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.

Predlog za rešitev težav, ker je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za frank, kar je vodilo v povečanje obveznosti posojilojemalcev do bank, so pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet. Predlog je DZ ob podpori poslancev domala iz vseh parlamentarnih strank – zanj je glasovalo 52 poslancev, osem jih je bilo proti – sprejel na začetku februarja.

Banke zakonu nasprotujejo in bodo v ponedeljek na ustavno sodišče vložile pobudo za oceno njegove ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje njegovega izvrševanja. V Združenju bank Slovenije so zagotovili, da bodo banke ne glede na to k izvedbi dejavnost v skladu z zakonom pristopile pravočasno. O tem bodo svoje stranke obvestile, zato predhoden obisk posamezne banke pred tem ni smiseln, so poudarili.