Po poročanju ameriškega časnika East Bay Times je Gregor Lešnik prejel 363.000 evrov (400.000 dolarjev) za končanje civilne tožbe in 137.000 evrov (150.000 dolarjev) za poplačilo prejemkov, ki so mu jih bili izvajalci dolžni za delo.

Lešnik je v ZDA prišel marca 2015 skupaj s 140 drugimi tujimi delavci iz Slovenije in Hrvaške, delo v Kaliforniji pa je opravljal prek slovenskega podizvajalca ISM Vuzem. Tega je najel nemški izvajalec Eisenmann, ki mu je družba Tesla podelila gradnjo lakirnice.

V ZDA je prispel z vizo za posebej specializiranega delavca nadzornika, čeprav je brezposelni elektrikar iz Slovenije v ZDA opravljal fizična dela. Vizo mu je priskrbel podizvajalec, in sicer za delo v tovarni BMW v Južni Karolini, tik pred odhodom pa je izvedel, da gre v Kalifornijo.

Lešnik je delal na napeljavi grelnih in hladilnih sistemov tovarne v Fremontu in je padel s strehe. Pri padcu s tretjega nadstropja si je polomil obe nogi in nekaj reber ter doživel pretres možganov. Po navedbah njegovega odvetnika se je nabralo za 816.000 evrov (900.000 dolarjev) stroškov zdravljenja.

5 dolarjev na uro, namesto 12,7
Prek svojega odvetnika je Lešnik očital tudi, da je bil plačan le po 4,5 evra (5 dolarjev) čeprav so mu obljubili urno postavko v višini 11,5 evra (12,7 dolarja). Musk je pozneje dejal, da je Eisenmannu za vsakega delavca plačeval 50 evrov (55 dolarjev) na uro, Eisenmann pa je odgovoril, da se je z Vuzemom dogovoril za prav takšno urno postavko za konstrukcijska dela. Vuzem po navedbah portala zadeve ne komentira.

Primer je nazadnje obravnavalo višje sodišče v kalifornijskem okrožju Alameda, ki dopušča podobne zahtevke tudi od drugih delavcev. Skupna tožba delavcev iz vzhodne Evrope je sicer vredna 2,36 milijona evrov (2,6 milijona dolarjev).

Tesla zavrača odgovornost
Strani sta se za poravnavo dogovorili deset dni za tem, ko je časnik East Bay Times objavil preiskovalno zgodbo o delovni sili, ki gradi Tesline tovarne. V njej med drugim navaja, da je Lešnik delal šest ali sedem dni tedensko po deset ur na dan. Tuji delavci so bili nastanjeni v dvo- ali trisobnih apartmajih v bližini tovarne, na delo in po nakupih pa so jih vozili kombiji podjetja.

Podjetje Tesla je sprva zavračalo vsako odgovornost za ravnanje z uvoženimi tujimi delavci, njegov prvi mož Elon Musk pa je nato obljubil preiskavo in izboljšave na tem področju.