Za rekordnih 950 milijard dolarjev, kar je več od letnega BDP-ja Turčije, se je znižala vrednost podjetij, ki sestavljajo druščino Veličastnih sedem (Nvidia, Microsoft, Apple, Alphabet, Amazon, Meta in Tesla). Predvsem sektor polprevodnikov je zadnje dni na udaru in tako so Nvidijine delnice samo v petek padle za deset odstotkov. V odstotkih je to največji enodnevni padec teh delnic po 16. marcu 2020, v absolutnem znesku (zdrs za 85 dolarjev) pa gre celo za rekordno pocenitev. V celotnem tednu se je vrednost Nvidie znižala za več kot 250 milijard dolarjev, krepke izgube pa so imeli tudi preostali tehnološki velikani. Applova tržna kapitalizacija se je sesedla za 178 milijard, Microsoftova za 169, Amazonova za 118 ...

Tesla odpušča in še naprej znižuje cene
Posebna zgodba je Tesla. Če se Nvidia še vedno lahko pohvali s kar 58-odstotno letošnjo rastjo delnic, so Tesline od 1. januarja izgubile že 40 odstotkov. Proizvajalec električnih vozil je lani prodajo v primerjavi z letom 2022 povečal za 38 odstotkov, kar je razočaralo vlagatelje. Tesla je januarja posvarila, da bo rast prodaje letos še nižja, a očitno rasti sploh ne bo: v prvem četrtletju je Tesla dostavila 386.810 vozil, kar je 8,5 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Najbolj črnogledi omenjajo tudi scenarij, da bi šla lahko Tesla v stečaj. Podrobnejše podatke o svojem poslovanju bo Tesla, ki odpušča delavce in znižuje cene avtomobilov (v petek v ZDA za dodatnih 2000 dolarjev za modele Y, X in S), sporočila v torek. Sezona četrtletnih objav se je sicer šele dobro začela, za zdaj pa poteka slabše od pričakovanj. Analitiki so zato navzdol popravili oceno o rasti dobička znotraj S & P-ja, in sicer na 2,9-odstotno rast na letni ravni (prejšnja ocena 1. aprila: 5,1-odstotna rast).

Najslabši teden na borzi Nasdaq v več kot letu in pol
Kako hitro se lahko vroče zgodbe končajo, kaže tudi tečaj delnic podjetja Super Micro Computer, ki so letos pogosto držale indeks srednje velikih podjetij Russell 2000 nad gladino. V petek so strmoglavile za 23 odstotkov, še vedno pa so 150 odstotkov višje kot na začetku leta. Tehnološki indeks Nasdaq je zdaj v nizu šestih zaporednih negativnih dni (najdaljši takšen niz v več kot letu dni), v petek se je znižal za več kot dva odstotka. V celotnem tednu je padel za 5,5 odstotka, največ po septembru 2022. Želja po tveganju se je ta mesec opazno znižala, ne le zaradi hudega zaostrovanja napetosti na Bližnjem vzhodu, ampak bolj zaradi pričakovanj, da ameriška centralna banka letos ne bo kaj bistveno znižala obrestne mere, kvečjemu dvakrat (po 25 bazičnih točk), začeši s septembrom. V naslednjem tednu bodo v ospredju poslovni rezultati velikih tehnoloških podjetij (Big Tech), ob že omenjeni Tesli bodo dobiček prvega četrtletja sporočili še Meta, Alphabet in Microsoft.

Kakšne bodo dividende slovenskih družb?
Gibanjem v tujini je sledila tudi Ljubljanska borza. Najbolj so se pocenile delnice Cinkarne, ki so izgubile 4,5 odstotka. Celjsko podjetje je imelo lani 12,7 milijona evrov čistega dobička, kar je precej več od prve ocene, a še vedno 71 odstotkov manj kot leta 2022. Cinkarna je še sporočila, da bo dividende izplačala iz rezerv (višina dividende bo znana 17. maja), iz dobička ga zaradi dobljene državne pomoči namreč ne sme. Delnice Luke Koper so se na tedenski ravni pocenile za 2,23 odstotka. Uprava in nadzorni svet predlagata, da se za izplačilo dividend nameni 28 milijonov evrov oziroma dva evra bruto na delnico, pol evra manj kot lani. Petrolovi delničarji si medtem lahko obetajo 1,80 evra bruto dividende, torej 30 centov več kot lani. Pri trenutni ceni delnice je to skoraj sedemodstotna dividendna donosnost. Vodstvo Telekoma Slovenije pa je v sredo predlagalo, da se zaradi prejete pomoči za blažitev visokih cen električne energije čisti dobiček poslovnega leta 2023 ne izplača delničarjem v obliki dividend, ampak se razporedi v rezerve.

V domačih vzajemnih skladih več kot pet milijard evrov
Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov je na srečanju z novinarji poudarilo, da trendi na področju varčevanja v vzajemnih skladih v Sloveniji ostajajo spodbudni. Ob koncu marca je v 77 vzajemnih skladih, ki jih upravljajo slovenske družbe za upravljanje, varčevalo 332.492 fizičnih oseb in 1292 pravnih. Skupna višina sredstev v upravljanju je dosegala 5,35 milijarde evrov. To je četrtina več kot v tem času lani. "Slovenci vedno bolj zaupamo varčevanju v vzajemnih skladih, vsak mesec opažamo neto prilive v sklade, kar je tudi posledica dolgoletnih nizkih obrestnih mer in inflacije. Vseeno imajo skladi še veliko potenciala, večino denarja leži v bančnih vlogah, in tu vidimo možnost za boljšo alokacijo prihrankov in do večjega blagostanja," nam je povedal predsednik upravnega odbora združenja Benjamin Jošar.

Denarni skladi v Sloveniji še precej neznani
V delniških in mešanih skladih je več kot 90 odstotkov vsega denarja. "Presenetljivo se večina denarja steka v delniške sklade, saj Slovenci veljamo za bolj konservativne vlagatelje. Prilivov v obvezniške in denarne sklade je manj," opaža Jošar. Predvsem denarni skladi so v Evropski uniji zelo priljubljeni in dobra alternativa vezavi denarja na bankah, saj so ravno tako netvegani, pričakovana donosnost takšnega sklada pa je višja, lahko tudi za kakšno odstotno točko. Direktorica združenja Mira K. Veljić je poudarila, da se sicer v Sloveniji trži tudi več kot 100 skladov tujih upravljavcev, a je tržni delež 77 domačih skladov vseeno 95-odstoten. Dodajmo, da so slovenske družbe za upravljanje prek individualnega upravljanja premoženja skrbele dodatno še za 2,85 milijarde evrov, tako da so skupaj bdele nad 8,2 milijarde evrov premoženja.

Nafta kljub napetostim na Bližnjem vzhodu cenejša
Cene nafte kljub iranskemu napadu na Izrael in v petek še izraelskemu na Iran niso dosegle letošnjih vrhov. Še več, na tedenski ravni se je nafta pocenila za okrog tri odstotke, kar je največ po februarju. V petek je brent zgodaj zjutraj, takoj po novici, da je Izrael sprožil vojaško operacijo proti Iranu, resda poskočil za 3,50 dolarja, na 90,75 dolarja, kar je vendarle manj od 92 dolarjev teden poprej, brent je nato popoldne spet zdrsnil pod izhodišče. Očitno so naftni trgovci vse skupaj vzeli le kot velik šov, ki na naftno ravnovesje ne bo imel vpliva. Američani so medtem v okviru svežnja za pomoč Ukrajini zaostrili sankcije proti Iranu in njegovemu izvozu nafte. Pri Goldman Sachsu in Commerzbanki so zvišali ciljno vrednost nafte, pri Goldmanu napovedujejo, da bo povprečna vrednost brenta v drugem polletju 86 dolarjev (prejšnja napoved: 85), v letu 2025 pa 82 dolarjev (prej 80) za 159-litrski sod.

Sorodna novica "Halving" tokrat verjetno ne bo prinesel eksplozije navdušenja

Spet rekord zlata, bitcoin ob "halvingu" zelo volatilen
Zlato je konec tedna doseglo že 2417 dolarjev. Očitno mu trenutno ne "škodijo" Fedova jastrebja stališča in verjetnost, da se uresniči scenarij o dlje časa visokih obrestnih merah. Če nekateri analitiki zlato v letu 2025 vidijo tudi pri 3000 dolarjih, pa so drugačne napovedi pri platini in paladiju. Pri HSBC-ju so napoved letošnje povprečne cene platine znižali na 1055 dolarjev (s 1105), paladija pa na 1095 dolarjev (s 1138). O bitcoinu in četrti razpolovitvi (halvingu) smo obširneje pisali v petek, za zdaj se bolj uresničuje mnenje, da gre za dogodek "sell the news" (saj je naložba zanihala navzdol in se od vrha oddaljila tudi za več kot 15 odstotkov), kar pa seveda še ne pomeni, da ne bi lahko bitcoin v kratkem spet "napadel" rekorda iz sredine marca (73.800 dolarjev). Veliko bo odvisno od prilivov v ameriške ETF-sklade na promptno ceno BTC-ja. Neto prilivi so bili zadnji teden negativni, izstopa še naprej Grayscalov sklad GBTC, iz katerega je bilo v nekaterih dneh aprila tudi za več kot 300 milijonov dolarjev odlivov.