Sistem množičnega vrednotenja so prenovili, da bi pred novim splošnim vrednotenjem nepremičnin odpravili pomanjkljivosti v prejšnjem zakonu, na katere je leta 2013 opozorilo ustavno sodišče.

Zakon natančneje opredeljuje sistem vrednotenja, tako da bo vrednosti mogoče uporabiti tudi za potrebe obdavčenja. Merila določa v tolikšnem obsegu, da je zadoščeno zahtevam ustave, hkrati pa naj bi bila ta določitev dovolj prožna, da se bo lahko pri vrednotenju sledilo spremembam na nepremičninskem trgu. Cilj je dobiti vrednosti, ki bodo čim boljši približek realnim tržnim vrednostim.

Novi zakon bo prav tako omogočil sodelovanje javnosti v postopkih oblikovanja modelov vrednotenja, in sicer prek javnih razgrnitev predlogov modelov po občinah, poleg tega bo lastnikom zagotovil pravno varnost. Lastniki bodo lahko tako ugovarjali pripisani posplošeni vrednosti nepremičnine, in sicer z dokazovanjem posebnih okoliščin, ki jih siceršnje vrednotenje ne bo zajelo.

Geodetska uprava bo spomladi s strokovno javnostjo in tudi z občinami začela usklajevati nove modele vrednotenja. Javna razgrnitev predlogov modelov, pri kateri bo s pripombami lahko sodelovala tudi splošna javnost, pa naj bi bila jeseni. Po oblikovanju modelov bo sledilo novo vsesplošno vrednotenje nepremičnin v države, nove posplošene tržne vrednosti naj bi bile na voljo 1. avgusta prihodnje leto.

Nato se bo začel uporabljati tudi del zakona, ki opredeljuje uveljavljanje posebnih okoliščin. Najpogostejše posebne okoliščine bodo predvidene v pravilniku o izvajanju zakona. Če se bo lastnik strinjal s predvidenim vplivom določene posebne okoliščine na vrednost nepremičnine, bo ta postopek enostaven.

Lahko pa bo lastnik dokazoval tudi drugačen vpliv posebne okoliščine ali kakšno drugo posebno okoliščino, ki v pravilniku ne bo predvidena. V tem primeru bo moral na svoje stroške predložiti tudi posamično cenitev, o tem pa bo presojala strokovna komisija.