Novi zakon, ki je bil v DZ-ju sprejet 14. decembra, teden dni pozneje pa je v državnem svetu tesno prestal glasovanje o odložilnem vetu in bo tako začel veljati 11. januarja 2018, naj bi izboljšal sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, predvsem pa odpravil pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče.

"Naslonili smo se na pretekle izkušnje in priporočila strokovnjakov in strokovnih združenj. Predvsem pa se je težilo k cilju odpraviti neustavnosti, ki jih je ustavno sodišče, vezano na uporabo podatka o posplošeni tržni vrednosti za namene obdavčitve, izpostavilo ob zavrnitvi zakona o davku na nepremičnine. Lastniki bodo imeli možnost sodelovanja v postopku določanja, zagotovljeno pa jim bo tudi pravno varstvo," pravijo na ministrstvu za finance.

Posplošena vrednost se bo lahko spremenila
Pravno varnost lastnikov naj bi zagotovili z možnostjo ugovora zoper posplošeno vrednost. Lastnik bo lahko posplošeno vrednost spremenil zaradi posebne okoliščine - značilnosti nepremičnine, ki je iz uradnih evidenc ni mogoče zaznati.

Najpogostejše posebne okoliščine bodo predvidene že v pravilniku o izvajanju zakona. Če se bo lastnik strinjal s predvidenim vplivom določene posebne okoliščine na vrednost nepremičnine, bo ta postopek preprost. Lahko pa bo lastnik dokazoval tudi drugačen vpliv posebne okoliščine ali kakšno drugo posebno okoliščino, ki v pravilniku ne bo predvidena. V tem primeru bo moral na svoje stroške predložiti tudi posamično cenitev, o tem pa bo presojala neodvisna strokovna komisija.

Postopek ugotavljanja posebnih okoliščin bo upravni postopek, s čimer bo lastniku nepremičnine zagotovljena pravna varnost (pritožba), ki bo izhajala iz izdane odločbe. Del zakona, ki opredeljuje uveljavljanje posebnih okoliščin, se bo začel uporabljati s 1. avgustom 2019.

Pri vrednotenju bodo imele pomembno vlogo občine
Geodetska uprava bo modele vrednotenja usklajevala s strokovno javnostjo in tudi z občinami; to usklajevanje se bo začelo spomladi 2018. "Pri oblikovanju modelov vrednotenja in vrednostnih con se ohranja tudi izredno pomembna vloga občin, ki so kot poznavalec lokalnega okolja in nosilec prostorskega razvoja najpomembnejši akter pri pripravi in določanju vrednostnih con," pravijo na ministrstvu.

Javna razgrnitev predlogov modelov vrednotenja, pri kateri bo s pripombami lahko sodelovala tudi splošna javnost, pa naj bi bila prihodnje leto jeseni.

Strokovnjaki bodo sodelovali tudi pri izvajanju drugega cikla množičnega vrednotenja, ki je predviden v letih 2018 in 2019, in sicer v okviru posebnega posvetovalnega organa, katerega ustanovitev je predvidena.

Lastniki morajo poskrbeti za urejene podatke
Kakovost rezultata množičnega vrednotenja je odvisna tudi od kakovosti podatkov o nepremičninah v uradnih evidencah. Geodetska uprava je po navedbah ministrstva okrepila nadzor nad kakovostjo podatkov, pripravljene so tudi spremembe zakona o evidentiranju nepremičnin.

"Lastniki nepremičnin morajo poskrbeti, da bodo podatki o njihovih nepremičninah urejeni. Če so lastniki nepremičnin za to že poskrbeli, jim zaradi novega cikla vrednotenja ne bo treba storiti ničesar. Vsi drugi lastniki pa lahko že danes, na podlagi obstoječega zakona, urejajo podatke o svojih nepremičninah. Na ta način se lahko izognejo gneči in nejevolji pri urejanju podatkov v zadnjem trenutku," pravijo na ministrstvu.

Zakonu se sicer napoveduje presoja ustavnosti. Da bi bile lahko nekatere rešitve neustavne, je med postopkom v državnem zboru opozarjala zakonodajno-pravna služba DZ-ja, vložitev pobude za presojo ustavnosti pa so ob glasovanju o zakonu napovedali v največji opozicijski stranki SDS. Na ministrstvu vpliva morebitne ustavne presoje na potek novega vrednotenja niso želeli komentirati.