Vlada je začela obravnavati ukrepe za zajezitev negativnih posledic rastočih cen energentov. Foto: BoBo
Vlada je začela obravnavati ukrepe za zajezitev negativnih posledic rastočih cen energentov. Foto: BoBo

Vlada je po četrtkovi seji skopo sporočila le, da je ministrski zbor začel obravnavo ukrepov. Po poročanju medijev naj bi sicer ministrstvo za infrastrukturo, ki pripravlja zakonsko podlago za blažitev posledic naraščajočih cen energentov, načrtovalo energetske vavčerje za okoli 150.000 ranljivih posameznikov. Njihova vrednost naj bi se gibala med 100 in 150 evri.

Poleg tega naj bi ministrstvo predlagalo znižanje nekaterih prispevkov na položnicah za električno energijo.

Ker ni bilo na seji še nič dokončno sprejetega, okoljski minister Andrej Vizjak danes v izjavi za POP TV ni želel špekulirati o prihodnjih rešitvah. Je pa izrazil prepričanje, da bodo to storili do konca januarja, torej v naslednjih dneh. Pri tem ni izključil možnosti kakšne seje v soboto ali nedeljo. Kot je pojasnil Vizjak, je zakon še v pripravi, bodo pa energetske vavčerje zagotovo dobile najranljivejše skupine, ne pa vsi. Razprava na seji vlade po ministrovih besedah nakazuje na širšo podporo ukrepom, zaradi česar za njihovo sprejetje ne vidi resnih ovir.

Kakšna bo pomoč podjetjem?

Medtem ko infrastrukturno ministrstvo neuradno ne načrtuje pomoči podjetjem, pa naj bi bila v pomoč energetsko intenzivnim panogam uredba, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo. Ta ureja povračilo posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov.

"Predlog uredbe je v prednotifikacijskem postopku pri Evropski komisiji, sprejeta bo lahko po potrditvi Evropske komisije in ob upoštevanju rokov poslovnika vlade," so za STA ta teden povedali na ministrstvu za okolje in prostor.

Cilj uredbe je zmanjševanje znatnega tveganja premestitve emisij ogljikovega dioksida, zlasti zaradi stroškov cene emisijskih kuponov, ki so bili preneseni na ceno električne energije in jih nosi upravljavec naprave. Ta ukrep pomoči je okoljski cilj, s katerim se zmanjšuje verjetnost povečanja globalnih emisij toplogrednih plinov zaradi zmanjšanja tveganja preselitve proizvodnje zunaj EU-ja, so še navedli na ministrstvu.