Fotografija je simbolična. Foto: Arhiv Bevk-Perović
Fotografija je simbolična. Foto: Arhiv Bevk-Perović

Vlada je potrdila predloga novega gradbenega zakona in novega zakona o urejanju prostora. Sedanji sistem se ne bo spremenil, ampak bo nadgrajen, tako da bodo postopki gradnje objektov in umeščanja v prostor enostavnejši in hitrejši, je na novinarski konferenci ministrstva dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

"Zakona pomembno nadgrajujeta sedanji sistem gradnje objektov in urejanja prostora," je dejal minister. Zakonodaja gre po njegovih besedah v smeri birokratske razbremenitve, poenostavitve in pospešitve postopkov umeščanja v prostor in gradnje objektov.

Predlog novega gradbenega zakona razdvaja arhitekte in inženirje

"Nadgradnja obstoječega zakona"

Spremembe so pripravili na podlagi ugotovitev glede dosedanjega izvajanja zakonov. Kot je povedal vodja direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu Georgi Bangiev, so pri izvajanju predpisov v praksi ugotovili, da so veljavni postopki preobsežni in časovno zamudni, posledica pa so nevzdržni finančni stroški.

DZ: Nova gradbena zakonodaja sprejeta, zelena luč vrednotenju nepremičnin

Pri gradbenem zakonu "ohranjamo koncept, kot ga je zastavil zakon, ki je začel veljati sredi leta 2018, in sistema ne postavljamo na glavo, temveč ga izpopolnjujemo", je dejal minister.

Pri tem je poudaril, da pri poenostavitvah in skrajševanju postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja ne posegajo v "razmeroma visoke" standarde varovanja okolja in narave ter pravico sodelovanja javnosti v postopkih, ko to opredeljujejo aarhuška konvencija in evropske direktive.

Med ključnimi rešitvami je poudaril možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni v "razmeroma neproblematičnih primerih", torej če bo imel investitor vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne bo nasprotoval. "Želimo, da se gradbena dovoljenja izdajajo učinkovito in tam, kjer ni težav, tudi zelo hitro," je dejal.

Minister za okolje Andrej Vizjak. Foto: DZ
Minister za okolje Andrej Vizjak. Foto: DZ

Izdaja v 30 dneh bo mogoča po skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu z zakonom o upravnem postopku, dovoljenja bo mogoče obravnavati prek državnega oblaka eProstor in eGraditev. Izdaja gradbenega dovoljenja v krajšem roku bo mogoča, ker upravne enote ne bodo več preverjale skladnosti s prostorskim aktom, so sporočili z ministrstva. Pomembno je po ministrovem mnenju tudi, da bo novi zakon dal dodatno pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki.

Enostavneje do enostanovanjske hiše

Fotografija je simbolična. Foto: Janez Marolt
Fotografija je simbolična. Foto: Janez Marolt

Zakon bo poenostavil pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše. Za to bo potrebna izjava nadzornika gradnje, da je bila ta skladna s projektno dokumentacijo in da izpolnjuje bistvene zahteve. Pri tem ne bo pogoj, da je dokončan ovoj stavbe oz. fasada; to bo investitor moral narediti v treh letih. Kot je dejal Vizjak, želijo s tem predvsem na podeželju, "kjer je gradnja tradicionalno nekoliko daljša", dati možnost vselitve v hiše, preden je končana fasada.

Investitorji bodo lahko o novem objekte, ki ne potrebujejo okoljske presoje, na lastno odgovornost začeli graditi že na podlagi dokončnega (ne šele pravnomočnega) gradbenega dovoljenja.

Plačilo komunalnega prispevka po predlogu ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se bo odmeril pred začetkom gradnje. Ta določba se bo sicer začela uporabljati po vzpostavitvi elektronskega poslovanja.

Nov pravni pojem: manjša rekonstrukcija

Kaj točno pomeni manjša rekonstrukcija? Foto: Radio Maribor/Nataša Rižnar
Kaj točno pomeni manjša rekonstrukcija? Foto: Radio Maribor/Nataša Rižnar

Nabor začasnih objektov se bo po predlogu razširil na objekte v primeru izrednih razmer in skladiščne stavbe za dopolnitev obstoječe dejavnosti znotraj industrijskih in prometnih območij. Podjetniki bodo lahko tako začasno, za obdobje do treh let, poleg obstoječih objektov postavili skladišča, potem pa po potrebi pridobili gradbeno dovoljenje za stalen objekt na tem mestu.

Predvidena je uvedba pojma manjša rekonstrukcija, kar naj bi premostilo vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Pod to naj bi sopadala dela, kot so zamenjava konstrukcijskih elementov ostrešja ter dograditev odprtih stopnišč in dvigal. Za ta dela ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, morali pa bodo sodelovati strokovnjaki, treba bo tudi vložiti prijavo začetka gradnje. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu Robert Rožac, bodo s tem za manjše posege razbremenili upravne enote.

Nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov bodo lahko po predlogu izvajale tudi občinske inšpekcije.

Pod določenimi pogoji bo po novem dovoljena uporaba materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čimer se po navedbah ministrstva sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva.

Legalizirati bo mogoče tudi dele objekta

Legalizacija bo po predlogu mogoča tudi za dele objekta, pri čemer bo določeno, da mora biti nezakonit objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se bo štela za uporabno dovoljenje. Predvideno je lažje pridobivanje dovoljenja za objekte daljšega obstoja (objekte, zgrajene pred 1. januarjem 2005) ter pravna fikcija izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1. junijem 2018 in so ustrezno evidentirane.

Projektno vodenje izdelave prostorskih aktov

Do prostorskih načrtov na drugačen način. Foto: RTV SLO
Do prostorskih načrtov na drugačen način. Foto: RTV SLO

Za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovani objekt čim prej sanirati, bo uvedena možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje.

Predlog novega zakona o urejanju prostora prav tako ne ruši sedanjega koncepta, saj so prostorski načrtovalci opozorili, da ne bi bilo modro obstoječega sistema obračati na glavo, temveč ga le izboljšati. "To delamo," je povedal Vizjak in poudaril uvedbo projektnega vodenja izdelave prostorskih aktov. Po njegovih besedah predvidevajo, da se bo zaradi sprememb čas priprave občinskih prostorskih načrtov in občinski podrobnih prostorskih načrtov skrajšal vsaj za polovico.

Tako za državne kot za občinske prostorske akte je predvideno, da bosta postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov integrirana.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi vzporedno.

Predlog med drugim tudi predvideva uvedbo dodatnega načina izkazovanja javne koristi v razlastitvenih postopkih, ko je to potrebno zaradi odstopanj v fazi podrobnejšega projektiranja, ter spreminja določbe o predkupni pravici države in občin.

Po predlogu bodo na zakonski ravni določene vrste prostorskih aktov, za katere bo obvezna celovita presoja vplivov na okolje, in sicer bodo to strateški prostorski akt, občinski prostorski načrt, državni prostorski načrt in uredba o najustreznejši varianti.