"Bistvo je, da se v uradnem predlogu komisiji predlaga, da se prodajni postopki za NLB odložijo in da se ti začnejo v letu 2018, da se zaključijo leta 2019. Za vmesno obdobje pa Slovenija predlaga, da se imenuje t. i. upravljavski zastopnik, ki bi v tem času upravljal to naložbo države, ne bi pa imel pristojnosti v prodajnem postopku, ki bi ga vodil Slovenski državni holding," je po seji vlade povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Prodajo 75 odstotkov minus ene delnice NLB-ja, h kateri se je zavezala konec leta 2013 v zameno za odobreno državno pomoč banki, bo tako vlada preložila na čas po parlamentarnih volitvah prihodnje leto.

V Evropski komisiji so potrdili, da so predlog prejeli, zdaj pa ga bodo proučili. Ob tem so ponovili tudi, da ostajajo v stiku s slovenskimi oblastmi.

Petrol in Krka sta državni naložbi
Vlada je tudi sprejela sklep za prenos treh naložb v lasti SDH-ja na državo. Gre za naložbe v Pozavarovalnici Sava, Petrolu in Krki. Finančna ministrica je pojasnila, da vlada tako uresničuje določbe zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, ki do konca leta predvideva prenos naložb v vrednosti najmanj 200 milijonov evrov.

Lastništvo teh kapitalskih naložb se prenese na državo, naložbe pa bo še vedno upravljal Slovenski državni holding (SDH), je pojasnila Vraničar Ermanova. "Gre za novo preureditev lastništva, ki ne bo imelo negativnih posledic za SDH," je poudarila.

SDH bo do konca leta 2020 na državo prenesel še druge pomembne in strateške kapitalske naložbe, po izpolnitvi vseh obveznosti Slovenskega odškodninskega sklada pa še vse preostale vrednostne papirje, ki jih ima v lasti.

Novi postopki za podeljevanje koncesij
Na seji vlade so sprejeli tudi predlog zakona o postopkih za podeljevanje koncesij, s katerim to področje ureja celostno. Ker so bili postopki doslej v veliki meri urejeni v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, je vlada sprejela nov predlog tega zakona, iz katerega je to vsebino izvzela, v njem pa pustila ureditev glede infrastrukturnih projektov.

Z zakonom o podeljevanju koncesij bo Slovenija v svoj pravni red prenesla evropsko direktivo iz leta 2014, s čimer država zamuja. Zato je Evropska komisija sklenila pred kratkim proti Sloveniji sprožiti postopek na Sodišču EU-ja. Vraničar Erman je pojasnila, da na področju javno-zasebnega partnerstva posebej velikih sprememb glede na obstoječo zakonodajo ne predvidevajo, medtem ko področje postopkov za podeljevanje koncesij prilagajajo postopkom, določenim z evropsko direktivo.

Predlog zakona tako določa pravila glede postopkov podeljevanja koncesij za gradnje in koncesij za storitve. Ta se nanašajo na sporočanje, vrste, oblike in način objave obvestil, roke, način ugotavljanja sposobnosti gospodarskih subjektov, ki kandidirajo za koncesionarja, način izbire, sprejetje odločitve ter obveščanje ponudnikov, so sporočili iz vlade.