Predsednik vlade Robert Golob se je z gospodarskim in infrastrukturnim ministrom Matjažem Hanom in Bojanom Kumrom na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) srečal s predstavniki gospodarstva. Foto: Vlada RS/Twitter
Predsednik vlade Robert Golob se je z gospodarskim in infrastrukturnim ministrom Matjažem Hanom in Bojanom Kumrom na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) srečal s predstavniki gospodarstva. Foto: Vlada RS/Twitter

Na srečanju med predstavniki vlade in gospodarstva je beseda na Gospodarski zbornici tekla o svežnju ukrepov za spopadanje z energetsko draginjo v tistem delu gospodarstva, ki ga regulirana cena elektrike in plina ne pokriva. Poleg sheme državne pomoči zaradi visokih cen elektrike in plina, ki temelji na uredbi EU-ja in začasnem evropskem kriznem okviru državnih pomoči zaradi ruskega napada na Ukrajino in prek katere bo država do 70-odstotnega deleža porabe v 2021 subvencionirala tržno ceno, je med drugim predvidena še shema subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.

Z gospodarskega ministrstva so sporočili, da pripravljajo nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu. Ta bo poleg subvencijske sheme vključeval še ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada za zagotavljanje likvidnosti podjetij, medtem ko shemi za ohranitev zaposlenosti pripravljajo na ministrstvu za delo.

Šimonka: Naredili smo veliko dela

Predsednik GZS-ja Tibor Šimonka je po srečanju povedal, da so predstavniki vlade in gospodarstva v dosedanjih usklajevanjih naredili veliko dela, so pa evropske smernice po njegovih besedah v določenem delu nekoliko nelogične in nejasne, zato jim je premier Robert Golob povedal, da se bo vlada o tem še usklajevala v pogovorih z Evropsko komisijo, da bi imela podjetja pri načrtovanju za 2023 čim več prepotrebne predvidljivosti in stabilnosti.

Na vladi napovedujejo, da se bodo glede pripomb in predlogov slovenskih gospodarstvenikov še usklajevali z Evropsko komisijo. Foto: Vlada RS/Twitter
Na vladi napovedujejo, da se bodo glede pripomb in predlogov slovenskih gospodarstvenikov še usklajevali z Evropsko komisijo. Foto: Vlada RS/Twitter

Po besedah Šimonka naj bi medtem že razčistili nekaj nejasnosti glede zgornje cenovne meje in koridorja pod njo, ki bo veljal znotraj subvencijske sheme. Čeprav zgornja referenčna cena v okviru sheme še ni znana, v GZS-ju verjamejo, da bo zakonska rešitev, ki naj bi se pri elektriki na primer orientirala po ceni na nemški borzi, takšna, da bo omogočila konkurenčne pogoje. Tudi Golob je omenil vprašanje referenčne cene, k temu pa je dodal še vprašanje zadostnih količin energije po tej ceni.

Premier je napovedal, da bo vlada zakonodajne predloge potrjevala prihodnji teden, na sestanku pa so po njegovih besedah dobili zelo koristne pripombe in predloge za lažjo izvedljivost in večjo učinkovitost rešitev. Zagotovil je, da jih bodo vnesli v predloge.

Shema pomoči gospodarstvu bo začasna in bo po večini veljala od 1. januarja 2023 do konca leta. Izjema bo shema za čakanje na delo, ki bo predvidoma polletna. Rešitve bodo različne glede na tipe podjetij, posebna obravnava bo veljala za energetsko intenzivne družbe, upoštevalo se bo tudi, koliko energije že imajo podjetja zakupljene za prihodnje leto.

Golob: Dober kompromis med hitrostjo in ciljno naravnanostjo

Ne predvidevajo pa evropska pravila neposrednih razlik glede na panoge, a Golob je prepričan, da bodo podjetja na koncu imela različne prilive pomoči glede na panogo in način, na katerega so se doslej lotevala energetskih vprašanj. Rešitve na ravni EU-ja bi morda lahko vsebovale še nekatere druge vidike, a Golob ocenjuje, da so vseeno dober kompromis med hitrostjo in ciljno naravnanostjo.

Sistem bo po pojasnilih gospodarskega ministrstva podoben, kot ga poznajo podjetja za letos in v okviru katerega so od 80 milijonov evrov razpoložljivih subvencij do sredine novembra zaprosila za 74 milijonov, vendar prinaša nekatere spremembe.

Tako bodo med drugim predvidoma razširjeni upravičeni stroški, kjer bodo poleg stroškov elektrike in plina do subvencioniranja upravičeni tudi stroški ogrevanja in hlajenja neposredno iz plina in elektrike. Po novem bo vstopni pogoj za sofinanciranje nižji, saj bo pomoč mogoča že nad 1,5-kratnikom dviga cene elektrike in plina glede na 2021, namesto nad dvakratnikom.

Med gospodarstveniki še nekaj odprtih vprašanj

Med glavnimi pripombami gospodarstva so premier ter oba ministra poudarili vprašanje uporabe referenčnega leta 2021 za porabo, saj je bilo lansko leto za določene panoge še zelo koronsko obarvano. Omenjena sta bila turizem in trgovina. Prav tako je odprto še vprašanje, kako upoštevati naložbe v varčevanje z energijo in nove energetske vire, izpeljane v 2022 in načrtovane za 2023. Predlogi so bili dani tudi glede hitrosti izplačevanja subvencij.

Infrastrukturni minister Bojan Kumer je obenem ponovil poziv elektrogospodarstvu in dobaviteljem plina, da naj se vedejo racionalno in ponudijo slovenskemu gospodarstvu najboljše možne tržne pogoje glede cene in količin. Kot je dodal, stanje na tem področju še ni zadovoljivo.

V gospodarstvu po besedah Šimonke tako niso najbolj zadovoljni z zadnjimi ponudbami, saj da so razmeroma visoke. Verjame pa, da bodo že v kratkem nižje in bodo omogočale konkurenčne pogoje poslovanja. DZ naj bi zakon potem sprejemal decembra, ker pa se bodo začele rešitve izvajati februarja za januar, bo potem po zagotovilih najvišjih vladnih predstavnikov še dovolj časa tudi za morebitne spremembe, dosežene v usklajevanjih z Brusljem pri potrjevanju slovenske sheme pomoči.

Ministra za gospodarstvo in infrastrukturo sta sicer spomnila, da se s predstavniki delodajalcev srečujeta na tedenski ravni, novo srečanje je predvideno naslednji teden. Han si tako na koncu postopka želi absolutno podporo v DZ-ju in pa široko podporo gospodarstva. Po sprejetju svežnja za podjetja in ustanove, ki jih ne pokriva regulacija cen, bo tako pod streho celoten nabor ukrepov za energetsko draginjo, ki vsebuje regulirane cene za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in nekatere zaščitene odjemalce, znižanje DDV-ja in trošarin na energente, delno regulacijo cen pogonskih goriv in kurilnega olja ter določene subvencije za podjetja.