Gre za zadnjega v nizu 12 bančnih bolnikov zadnjih štirih let, ki jim je italijanska država pomagala iz finančnih težav z davkoplačevalskim denarjem ‒ in to kljub drugačnim evropskim pravilom.

Vladni dekret so napovedovali že v petek, pa sta se mu uprla tako Renzijeva Živa Italija kot Di Maievo Gibanje petih zvezd. Toda premier Giuseppe Conte je svoje nazadnje dosegel: 900 milijonov evrov davkoplačevalske injekcije v državno Banco del Mezzogiorno, ki naj bi z dobro polovico teh sredstev dokapitalizirala bolnico iz Barija, preostanek pa prihranila za prihodnje potrebe.

Na podlagi besed vodje največje stranke vladne koalicije Luigija Di Maia ‒ ki 70.000 malim lastnikom delnic in obveznic banke obljublja, da svojih vložkov ne bodo izgubili ‒ sklepamo, da bodo del sredstev namenili za povračilo izgub vlagateljev.

Drugo polovico do potrebne milijarde evrov za dokapitalizacijo banke iz Barija naj bi prispeval Medbančni sklad za varstvo depozitov, ki pa hoče najprej preučiti bankin poslovni načrt.

Po pravilih Evropske unije lahko države pomagajo bankam šele po tem, ko so svoj davek plačali njihovi delničarji in ko rešitev na prostem trgu ni bila mogoča. Toda italijanske vlade so ta pravila pogosto kršile. Od težav štirih srednjeitalijanskih bank ‒ ki jih je Renzijeva vlada konec leta 2015 reševala po metodi bail in z razlastitvijo delničarjev in podrejenih obvezničarjev, kar je sprožilo množičen protest ‒ je Italija reševala še osem drugih bank: od Monte dei Paschi iz Siene do genovske Carige in Bance Popolare iz Barija letos. Za njihovo reševanje je v štirih letih odštela skoraj 23 milijard evrov.