Zoran Kotolenko je pojasnil, da bodo vsi tisti, ki prihajajo iz BIH-a pod enakimi pogoji kot slovenski državljani upravičeni, do izplačila denarnega nadomestila. Foto: MMC RTV SLO
Zoran Kotolenko je pojasnil, da bodo vsi tisti, ki prihajajo iz BIH-a pod enakimi pogoji kot slovenski državljani upravičeni, do izplačila denarnega nadomestila. Foto: MMC RTV SLO

V času, ko so delavci upravičeni do denarnega nadomestila, so tudi vključeni v vsa štiri obvezna socialna zavarovanja. V tem času so pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani, za primer brezposlenosti in za starševstvo.

Metka Barbo Škerbinc, zavod za zaposlovanje

Na novinarski konferenci ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje so predstavili podrobnosti sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter nadaljnje aktivnosti pri pridobivanju denarnega nadomestila za delavce iz BiH-a.
Sprememba sporazuma, ki je začel veljati 2. septembra in s katerim je prejemanje denarnega nadomestila omogočeno tudi zavarovancem iz BiH-a z dovoljenjem za začasno prebivanje v Sloveniji, med drugim ureja tudi vse postopke pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za delo in za vračanje delavcev v domovino. Določeno je tudi, da po treh letih vsak delavec, ki ima delo za naprej, lahko ostane v Sloveniji in podaljša delovno dovoljenje ter pridobi pogoj za stalno nastanitev.
Sporazum se nanaša na 1273 oseb
"Vsi tisti, ki prihajajo iz BiH-a, bodo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani upravičeni do izplačila denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki jim je v vmesnem času mirovalo," je poudaril Zoran Kotolenko z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Pri tem pa dodal, da se sporazum z Bosno in Hercegovino nanaša na 1273 oseb, ki so bile nekoč zaposlene v Sloveniji in jim to denarno nadomestilo pripada.
"Vseh 1273 delavcev ima odmerjeno pravico v vrednosti približno 2,8 milijona evrov. Ampak ni nujno, da bo ta pravica v celoti izkoriščena, ker so na primer nekateri medtem že zaposleni," je dodal.

Dve kategoriji delavcev
Metka Barbo Škerbinc iz Zavoda za zaposlovanje je pojasnila, da vseh 1272 delavcev delimo na dve kategoriji. "Prva kategorija so tisti, ki imajo v Sloveniji še vedno začasno prebivanje, imajo veljavno dovoljenje. Za te velja, da se morajo v 30 dneh od prenehanja razloga za mirovanje, pravice do nadomestila, to pa pomeni od uveljavitve sporazuma, prijaviti pri zavodu in vložiti vlogo za preostali del denarnega nadomestila," je povedala in še opozorila, da je rok, ki ga ne smejo zamuditi, 2. oktober.

"Druga kategorija pa so delavci, ki so se vrnili v BiH. Ti delavci bodo nadomestilo dobili po prenehanju razloga za mirovanje, to pa je od takrat, ko si bodo uredili dovoljenje za začasno prebivanje. Ti nimajo 30-dnevnega roka od uveljavitve sporazuma, ampak od takrat, ko bodo uredili dovoljenje za začasno prebivanje," je dodala.

Kaj mora storiti delavec?
"V 30 dneh se mora prijaviti na zavodu, predložiti mora osebni dokument. Ko bo prijavljen, bo podal tudi vlogo za preostali del upravičenosti, tudi to vlogo smo kot pripomoček delavcem prevedli, vendar je treba vloge dajati v slovenskem jeziku. Zavod pa mu bo, dokler bo izpolnjeval določena pravila, izplačeval nadomestila", je zaključila Metka Barbo Škerbinc.

Postopki, kako priti do nadomestila, bodo objavljeni tudi na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje RS.

V času, ko so delavci upravičeni do denarnega nadomestila, so tudi vključeni v vsa štiri obvezna socialna zavarovanja. V tem času so pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani, za primer brezposlenosti in za starševstvo.

Metka Barbo Škerbinc, zavod za zaposlovanje