Pogajanja bodo potekala v Banki za mednarodne poravnave v Baslu. Foto: EPA
Pogajanja bodo potekala v Banki za mednarodne poravnave v Baslu. Foto: EPA

"Hrvaška ni popustila in dolg je treba vrniti. To je predpogoj za razplet primera Ljubljanske banke," je dejal Jandroković novinarjem v Zagrebu, ko so ga vprašali, ali se je Zagreb izneveril hrvaškim varčevalcem in popustil Sloveniji, ko se je odločil, da se bodo pogajanja o Ljubljanski banki nadaljevala pri Banki za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu.

"Temeljni predpogoj in rezultat" omenjenih pogajanj mora biti izplačilo dolgov vsem varčevalcem LB-ja, je bil jasen hrvaški zunanji minister.

Hrvaška in slovenska vlada sta v četrtek napovedali, da se bo spor o deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev še naprej reševal v Baslu. Zagreb je pooblastil hrvaškega finančnega ministra Ivana Šukera, da v Basel pošlje pisno potrdilo, da bo Hrvaška nadaljevala pogajanja v sklopu nasledstva nekdanjega SRFJ-ja.

Na četrtkovi vladni seji je hrvaška premierka Jadranka Kosor dejala, da dogovor o nadaljevanju pogajanj v Baslu temelji na pogovorih, ki jih je imela s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem 31. julija v Bohinju.

Kosorjeva je še povedala, da je v Bohinju sprejeta stališča sprejel tudi guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Željko Rohatinski, ki je za petkovo izdajo časopisa Večernji list potrdil, da banka podpira novo pobudo in vse, kar bi pripeljalo do rešitve. "Upam, da bodo pogajanja uspešna," je končal guverner.

"Varčevalci brez upanja"
Jandroković se je odzval na pisanje hrvaškega tiska, ki je dogovor o nadaljevanju pogajanj označil za popuščanje. Reški Novi list je v članku z naslovom Varčevalci brez upanja zapisal, da je Kosorjeva sprejela rešitev, ki je bila za Hrvaško nesprejemljiva skoraj celotno desetletje.

Po oceni komentatorja reškega časopisa je Hrvaška v celoti popustila Sloveniji, ki se je ves čas zavzemala, da se spor glede LB-ja rešuje v okviru nasledstva nekdanje Jugoslavije, poroča dopisnica RTV-ja iz Zagreba Nataša Prislan.

Pogajanja v Baslu so bila leta 2002 neuspešna, od takrat pa se je spremenilo dejstvo, da je Slovenija pogojevala zapiranje poglavja o prostem pretoku kapitala v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo s hrvaško privolitvijo v obnovitev pogajanj o starih deviznih prihrankih v okviru baselske banke.

Slovenija bo verjetno vsiljevala rešitve, ki bodo v njenem interesu, kar pomeni, da prevarani varčevalci Ljubljanske banke na Hrvaškem še dolgo ne bodo dobili denarja, končuje časnik Novi list.