Fotografija je simbolična. Foto: BoBo
Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Zakaj napoteni delavci in dnevni migranti pri prehajanju mej v prihodnjih dneh zaustavitve države niso izenačeni? To se sprašujejo slovenski delodajalci, ki svoje zaposlene napotujejo na delo v tujino. Dnevni migranti, zaposleni pri tujem delodajalcu, mejo lahko prehajajo z negativnim izvidom PCR-testa ali HAG-testa, ki ni starejši od sedem dni od dneva odvzema brisa, za napotenega delavca, ki ga zaposluje slovenski delodajalec, opravljeni negativni izvid testa ne zadostuje. Čezmejne storitve na leto predstavljajo več milijard evrov vredno poslovanje, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

Kaj torej pomeni omejitev dela domačim delavcem v tujini? "To pomeni eno veliko katastrofo. Mi imamo tam že začete projekte, odprta gradbišča, ki jih je treba normalno končati," je povedal direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Danijel Lamperger. Dodal je, da dnevno na delo v tujino potuje več kot 12.000 delavcev. Čez 100.000 pa je takih, ki na delo v tujino odhajajo večkrat na leto. Med njimi je tudi okoli 30 zaposlenih lendavskega podjetja Varis, ki delajo v Nemčiji, Avstriji in Švici. Zaradi ukrepa pričakujejo, da jim bodo tuji naročniki zaračunali pogodbene kazni, še pove. "Dejansko so nam že v prejšnjih valovih naročniki vnaprej sporočili, ko smo jim sporočili, da je potencialna možnost, da ne bomo mogli priti in opraviti svoje storitve, da to za njih ne pride v poštev in naj se znajdemo, kot vemo in znamo," je pojasnil vodja splošne službe podjetja Matej Furlan.

Doma kljub nezaključenemu gradbišču ostajajo tudi monterji podjetja Lumar. Direktor Marko Lukić je podal svoj pogled: "Menim, da je ta ukrep enostavno premalo domišljen in na eni strani tudi diskriminatoren, saj dnevnim migrantom omogoča prehajanje meje z enkratnim testiranjem na teden. Tistim, ki gredo na delo kot napoteni delavci, pa to pravico do dela odreka. Istočasno povzroča škodo, saj mi svojih projektov ne moremo pustiti nedokončanih. Moramo jih končati in zaščititi."

Zdajšnja pravila naj bi za napotene delavce veljala le prihodnjih 11 dni, kljub temu bi uredbo morali spremeniti čim prej, saj je zdaj čas, ko je napotitev v tujino največ.

GZS poziva k razširitvi izjem pri prehodu meje

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vlado prosi, naj čezmejno napotene delavce, tedenske delovne migrante in prehajanje meje zaradi nujnih poslovnih razlogov nujno izenači s čezmejnimi delovnimi dnevnimi migranti ter naj kot izjemo glede nujnega varstva v vrtcih in prvi triadi osnovne šole doda tudi zaposlitve pri delodajalcih, ki so potrebne za izvajanje nujnih dejavnosti varnega delovanja in poslovanja, so sporočili z GZS-ja.

"V gospodarstvu se zavedamo, da sta varnost in zdravje ljudi na prvem mestu, zato vladnim ukrepom, ki bodo veljali v obdobju med 1. in 11. aprilom, ne oporekamo. Nasprotno, gospodarski subjekti se jim bodo pri svojem poslovanju v največji možni meri prilagodili. Res pa je, da načrtovani ukrepi različne dejavnosti različno omejujejo. Industrija kot taka lahko v obdobju t. i. lockdowna s prilagoditvami deluje. Velik problem pa ji predstavlja zagotovitev zadostnega števila ljudi na delovnih mestih – predvsem zaradi oteženega prehajanja meje in problemov zagotovitve varstva otrok za zaposlene," so še navedli na gospodarski zbornici.

Slovenci v Italiji vlado pozivajo k ponovnemu odprtju maloobmejnih prehodov za dnevne migrante

Predstavniki Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji so danes slovensko vlado pozvali, naj dnevnim migrantom prehajanje meje med Slovenijo in Italijo omogoči tudi prek maloobmejnih prehodov. Mejo je namreč mogoče v skladu z odlokom, ki je začel veljati v ponedeljek, prečkati samo prek določenih mejnih prehodov.

Predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji so v pismu, ki so ga naslovili na premierja Janeza Janšo, poudarili, da možnost prehoda samo na omejenem številu mejnih prehodov "povzroča hude težave" dnevnim migrantom. To so med drugim čezmejni delavci, šolarji in študenti.

Na podobno težavo so že v ponedeljek, ko je odlok začel veljati, opozorili tudi na Koroškem, od koder ljudje hodijo na delo in šolanje v Avstrijo.