Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock
Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock

Afere Sparkasse, švicarski frank, dizelgate pri Volkswagnu in Apple je le nekaj primerov, v katerih je bilo oškodovanih veliko potrošnikov, a pot do morebitnih odškodnin, če se potrošniki odločijo za uveljavljanje zahtevkov, je dolga in naporna. Medtem ko večina postopkov pred sodišči še poteka, pri nas so trenutno aktualne štiri kolektivne tožbe, med drugim tožba proti Applu in banki Sparkasse, so Volkswagnovi oškodovanci v drugih državah že dobili odškodnine. Kdaj jih bodo dobili tudi slovenski, ni znano, sodnega epiloga v tem primeru še ni, pravi predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin.

Ob tem opozarja, da očitno v Evropi obstajajo dvojni standardi. Slovenske institucije pa po njenem mnenju v tem primeru niso odigrale svoje vloge: "Prišli smo v situacijo, ko so bili zaščiteni mali podjetniki, ne pa oškodovani potrošniki, da nadzorni organi, ki bi morali pogledati certifikat ustreznosti, niso nič ukrepali in da sploh nismo slišali niti besede urada za varstvo konkurence, se pravi, da imamo v Sloveniji velike težave pri de facto uveljavljanju pravic potrošnikov."

Slovenija mora do konca leta implementirati evropsko direktivo

Aferi švicarski frank in Volkswagen naj bi dvignili zavedanje o tem, da se goljufije ne izplačajo, razmišlja poznavalec gospodarskega dogajanja Goran Novkovič. "Ne samo, da je škodo utrpel Volkswagen in nekateri drugi, ampak celoten segment dizelskih motorjev je utrpel škodo, po mojem prepričanju celo večjo, kot bi si zaslužil, ker goljufija je bila katastrofalna, ampak po drugi strani tehnologija v tem trenutku ni tako slaba, kot je bila takrat," ocenjuje Novkovič.

Slovenija mora do konca leta prenesti v domačo zakonodajo novo evropsko direktivo s tega področja. Aktualni zakon ji že v veliki meri sledi, pravi Miha Verčko z ministrstva za pravosodje. Ena od potrebnih odločitev pri implementaciji direktive bo, kot pravi Verčko, tudi to, na kakšen način še dodatno okrepiti in dodatno preveriti možnosti financiranja in s tem tudi spodbujanja kolektivnih tožb. Kolektivne tožbe so namreč izjemno drage, ena od možnosti je, da se za te namene ustanovijo posebni skladi. Nujno pa bi bilo treba vzpostaviti tudi delujoč zunajsodni mehanizem razreševanja sporov.

Več informacijam o tej tematiki lahko prisluhnete v oddaji Studio ob 17.00.

Zakaj oškodovani slovenski potrošniki ne stopijo skupaj?