Suša, nizek pretok reke Save in visoke temperature njene vode vplivajo tudi na delovanje Nuklearne elektrarne Krško. Del pretoka reke Save namreč jedrska elektrarna uporablja za ohlajanje ustvarjene pare, ki se nato kondenzira in vrača v sekundarni krog. Savo tako uporabljajo v tretjem krogu proizvodnje električne energije, kjer v teh dneh s polno zmogljivostjo delujejo hladilni stolpi.

Če je vode v reki dovolj, hladilnih stolpov ni treba vključevati, je za Radio Slovenija pojasnil vodja proizvodnje v NEK-u Gorazd Pfeifer: "V današnjem primeru, ko je Save zgodovinsko malo, moramo v obratovanje vstaviti hladilne stolpe in v tem trenutku imamo v obratovanju polno zmogljivost hladilnih stolpov. Zato lahko, čeprav je Save res malo, obratujemo z reaktorsko močjo na polni moči." Izkoristek NEK-a je v trenutnih razmerah malenkost slabši, in sicer 33,5-odstoten, medtem ko je v običajnih vremenskih razmerah 35-odstoten, navajajo na spletni strani elektrarne.

Segrevanje Save in nizek pretok doslej nista ogrozila obratovanja elektrarne, vendar meja, pri kateri bi bilo potrebno zmanjšanje moči nuklearne elektrarne, obstaja, a doslej še ni bila dosežena. "Če bi se nadaljevalo sušno obdobje in bi temperature in hidrometeorološki pogoji od nas zahtevali nadaljnje akcije, bi bila naslednja akcija redukcija moči elektrarne," pojasni Pfeifer.

In kolikšna bi lahko bila redukcija moči? "Tako na grobo manjka okoli pet kubičnih metrov Save, kar pomeni 10 odstotkov redukcije moči." V juniju je nuklearka sicer priskrbela več kot 43 odstotkov v Sloveniji proizvedene energije. Delež se še zvišuje, saj se zaradi dolgotrajne suše zmanjšuje hidropotencial, je še poročala Lara Gril za Radio Slovenija.