V Levici poudarjajo, da delodajalci po študentski delovni sili posegajo predvsem zaradi optimizacije stroškov. Foto: BoBo
V Levici poudarjajo, da delodajalci po študentski delovni sili posegajo predvsem zaradi optimizacije stroškov. Foto: BoBo

"Predlog sledi načelu enako plačilo za enako delo," je ob predstavitvi dejal poslanec Levice Miha Kordiš. Poudaril je, da je dvig urne postavke za študentsko delo na raven, ki je primerljiva z minimalno plačo, opredeljen tudi v sporazumu o sodelovanju Levice s koalicijo. Do zneska minimalne urne postavke so, tako Kordiš, prišli po usklajevanjih z ministrstvom in zainteresirano javnostjo.

Poleg dviga minimalne urne postavke, ki bi po predlogu začela veljati za plačilo dela, opravljenega po 1. avgustu, predlog predvideva tudi dvig minimalne urne postavke ob vsakokratni spremembi minimalne plače, določal pa bi jo minister za delo.

Študenti ne uživajo varstva pravic delavcev
Načelu enakega plačila za enako delo so v Levici sledili tudi z vključitvijo dodatkov v študentsko delo. Tako bi študentom pripadli dodatki za nočno delo ter delo ob nedeljah in praznikih. Ta dodatek bi se glede na urno postavko študenta obračunal na enak način kot pri minimalni plači za polni delovni čas. Dodatek bi se obračunal, ne glede na to, ali gre za delodajalca, ki ima zaposlene ali ne.

Pri tem so v Levici poudarili, da delodajalci po študentski delovni sili posegajo predvsem zaradi optimizacije stroškov dela in iskanja obvodov za varovalke, ki jih zahteva delovnopravna zakonodaja. "Z zaposlovanjem študentskih delavcev lahko privarčujejo precejšnje zneske zlasti v delovno intenzivnih panogah. Študentsko delo je namreč izrazito dereguliran segment trga dela. V primeru potreb po nadurnem ali nočnem delu praktično ni omejitev, prav tako ni obveznosti delodajalca ob odsotnosti zaradi bolezni," so zapisali v predlogu.

Napotnica ne pozna brezplačnega uvajanja in odpovednega roka

Študenti delavci so brez zaščite in pravic
Študenti tako glede na redno zaposlene niso zaščiteni s kolektivno pogodbo, nimajo odpovednega roka, ne pripada jim nadomestilo plače v primeru bolniške odsotnosti, ni omejitev glede nadurnega dela, za starejše od 18 let pa tudi ni omejitev glede nočnega dela. Ne pripadajo jim dodatki, regres in plačan dopust.

"Brez dodatkov so na slabšem vsi vpleteni"
Dodatno pa so poudarili, da trenutna minimalna urna postavka ni primerljiva z višino minimalne plače, taka bi bila šele postavka 5,31 evra na uro. Pri tem pa opozarjajo, da že veljavna zakonodaja študentskim delavcem priznava stroške, povezane z delom v višini 10 odstotkov bruto plačila s pravico za znižanje osnove za odmero dohodnine, a je ta v primerjavi z minimalno plačo znatno nižja. Prav tako pa te olajšave ne občutijo študenti, ki delajo začasno ali občasno in zaslužijo manj od davčnih olajšav, do katerih so upravičeni. Zato je po njihovem mnenju treba stroške, povezane z delom, vključiti v minimalno urno postavko.

Prav tako so študentje v neenakem položaju pri dodatkih, saj so plačani enako ob nedeljah in praznikih. "Žal to pomeni, da se študentsko delo pogosto uporablja za nižanje stroškov dela in kot obvodni mehanizem, ki delodajalcem omogoča, da se izognejo določilom kolektivnih pogodb in tudi nekaterih zakonskih omejitev," so zapisali pri Levici, kjer menijo, da je tak sistem slab za vse vpletene. "Študent ali dijak mora delati v času, ki bi ga lahko posvečal študiju, kar negativno vpliva na njihovo uspešnost med izobraževanjem, preostali redno zaposleni delavci v panogah s prevladujočim vplivom študentskega dela imajo velike težave pri doslednem izvrševanju dogovorov socialnega dialoga, delodajalci pa pridobivajo vse slabše usposobljeno delovno silo, kar negativno vpliva na uspešnost in profesionalnost njihovih storitev."