Ob visokih stroških, ki jih za kmetije z dopolnilno dejavnostjo predvideva predlog zakona, se kmetje
Ob visokih stroških, ki jih za kmetije z dopolnilno dejavnostjo predvideva predlog zakona, se kmetje "tega ne bodo šli", je prepričan predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič . Foto: BoBo
branjevka
Branjevke na tržnicah bodo morale v blagajno vtipkati vsak kilogram solate, je poudaril Žveglič in dodal, da se pri tem niti ne ve, kakšne blagajne bodo uporabljale, kako se bodo priklopile in kako bodo vzpostavile povezavo z internetom. Foto: BoBo

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič je na novinarski konferenci povedal, da bo omenjeni zakon, s katerim želi država omejiti sivo ekonomijo in neplačevanje davkov pri poslovanju z gotovino, močno vplival na poslovanje kmetij, ki bodo morale poleg blagajn kupiti tudi vso programsko opremo, si zagotoviti potrebno spletno povezavo, se naučiti uporabljati programe, posledično pa voditi tudi knjigovodstvo. Gre za "nenormalen" strošek, je zatrdil sindikalist.

Žveglič: Zakon se ne sklada z željami kmetijskega ministrstva
Predsednik sindikata kmetov je spomnil, da se predlog zakona ne sklada s tistim, za kar se zavzema kmetijski minister Dejan Židan. Ta namreč podpira širjenje prodaje kmetijskih pridelkov na lokalnih tržnicah in domovih, za to pa je potreben status dopolnilne dejavnosti. Ob visokih stroških, ki jih za kmetije z dopolnilno dejavnostjo predvideva predlog zakona, se kmetje "tega ne bodo šli", je prepričan.

Sindikalist je ob tem opozoril še, da predlog zakona ni pripravljen na podlagi strokovnih podlag in da je nedodelan. Branjevke na tržnicah bodo morale v blagajno vtipkati vsak kilogram solate, je poudaril in dodal, da se pri tem niti ne ve, katere blagajne bodo uporabljale, kako se bodo priklopile, kako bodo vzpostavile povezavo s spletom ipd. Poudaril je še, da so mnoge turistične kmetije v krajih, kjer sploh ni dostopa do širokopasovnega omrežja. Predlog zakona je označil za "skrpucalo".

Skladno z vsem tem sindikat po Žvegličevih besedah zahteva, da se iz predlaganega zakona izvzamejo kmetije, ki se ukvarjajo izključno z osnovno kmetijsko dejavnostjo, prav tako pa tudi kmetije, ki imajo dopolnilno dejavnost in so obdavčene na podlagi normiranih stroškov. Za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, ki so obdavčene po dejanskih prihodkih in odhodkih, pa predlagajo mejo 42.000 evrov letnega prometa.

Minstrstvo za finance: predlog zakona je še vedno v fazi usklajevanja
Iz finančnega ministrstva so sporočili, da je predlog zakona o davčnih blagajnah še vedno v fazi medresorskega usklajevanja. V tem trenutku po njihovih besedah potekajo posvetovanja z zainteresirano javnostjo, tudi s predstavniki kmetijstva. "Že v tej fazi lahko pojasnimo, da bodo uporabe davčnih blagajn oproščeni vsi nosilci osnovne kmetijske dejavnosti, ki ugotavljajo dohodek na podlagi katastrskega dohodka - to je pavšal," so izpostavili in dodali, da so pri pripravi osnutka sledili cilju enakopravne obravnave vseh dejavnosti.

Navedli so še, da bo zakon podrobneje predstavljen po sprejemu in potrditvi na seji vlade. V parlamentarno obravnavo naj bi prišel septembra.