Foto:
Foto:
false
Šola1
Gimnazija Novo mesto
Šola2
Zavod sv. Frančiška Saleškega Gimnazija Želimlje

V drugi polfinalni oddaji evropskega projekta Gymnasium.eu se bosta Gimnazija Novo mesto in Gimnazija Želimlje z Zavoda Sv. Frančiška Saleškega spustili v debato o množičnih medijih. Ali ti ustvarjajo resničnost ali so le njen odsev? Katera vrednota prevlada – pravica do svobode govora ali pravica do enakosti in človeškega dostojanstva? Kateri dajejo prednost mladi?

Tema je v zadnjem času, ko so mediji, družbena omrežja in celo nacionalni parlamenti (pa tudi Evropski parlament), polni izjav in govorov, ki nekatere ljudi ali skupine označujejo za manjvredne ali konfliktne, še kako aktualna. Na to opozarja tudi Agencija Evropske unije za temeljne pravice v svojem novembrskem prispevku na temo temeljnih pravic, v katerem so zapisali: "Prihod velikega števila prosilcev za mednarodno zaščito in migrantov ter teroristični napadi, ki so se v zadnjih letih zgodili na evropskih tleh, so povzročili bolj odprto manifestacijo rasizma, ksenofobije in nestrpnosti v javnem diskurzu."

Sovražni govor temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi zaradi njihove pripadnosti določeni skupini, njegov namen pa je ljudi prestrašiti ali/in razčlovečiti. Po mnenju Vesne Leskošek (v Sovražni govor kot dejanje nasilja, 2005: str. 81) je sovražni govor tisti, "ki ustvarja realnost, ki oblikuje sovražne mentalitete, in ki ustvarja podlago za vse druge oblike sovražnosti. Jezik namreč realnost ustvarja in je ne le odseva." A čeprav je njegova strokovna definicija jasna in je opredeljen kot kaznivo dejanje, je v vsakdanjem življenju in v javnih diskurzih včasih težko določljiv, saj ima vsak človek svoja merila. Kaj je razlika med izražanjem lastnega mnenja in sovražnim govorom?

"Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, ne vsebujejo spodbujanja nestrpnosti na podlagi rase, spola, vere ali narodnosti," piše v 6. členu Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. V samo bistvo Evropske unije so namreč vsajene te vrednote, zapisane tudi v Pogodbi o Evropski uniji: "Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških."

A v vseh konvencijah, pogodbah in direktivah sta zagotovljeni tudi pravica do svobode izražanja in pravica do informiranja. Evropska unija si prizadeva za svobodo, neodvisnost in pluralnost medijev, saj je medijska pluralnost varuhinja demokracije, svoboda izražanja pa osnova demokratičnih vrednot Evropske unije. Katera vrednota je bolj pomembna, kateri dajejo prednost mladi? Je mnenje, ki je nestrpno, žaljivo, sovražno, sprejemljivo v imenu pravice do svobodnega izražanja? In kakšni so po njihovem prepričanju vloga, naloga in poslanstvo javnih medijev – pustiti vsem do besede ali voditi informativno, relevantno in strpno debato?

Lažne novice

Posebno težavo v zadnjem času povzročajo tudi lažne novice, ki se največkrat širijo po družabnih omrežjih. Že omenjena evropska agencija za temeljne pravice svari pred tem, da smo ljudje (in tudi mediji) zmeraj bolj odvisni od interneta kot glavnega vira informacij – to pa velikokrat omogoča hitro razširjanje nepotrjenih izjav, ki lahko spodbujajo k sovraštvu. Lažne novice sooblikujejo javno mnenje, zato so lahko sredstvo politične manipulacije in ekonomske preračunljivosti. V zadnjem času, na primer ob ameriških predsedniških volitvah, se je veliko govorilo prav o vlogi neresničnih novic, zavitih v novinarske prispevke. Zakaj ljudje lažje verjamemo tistemu, kar se sklada z našimi lastnimi prepričanji? In kdo je odgovoren za njih – avtorji, ki jih objavijo, ali omrežja, podjetja, ki ponujajo možnost objave in razširjanja?

A tudi pri klasičnih medijih lahko zasledimo pristranskosti. Kako na vsebino in poročanje vplivajo lastniki, želja po dobičku, politika in novinarska etika? Vplivi prihajajo od vsepovsod, zato bomo govorili tudi o poslanstvu javnega medija in novinarjev.